Jedro

Sklep o postavitvi začasnega zastopnika je eden od sklepov iz prvega odstavka 270. člena ZPP, a to samo po sebi še ne pomeni, da zoper tak sklep ni pritožbe. Da bi bilo tako, bi moralo iti hkrati za sklep, ki se nanaša na vodstvo postopka, vsi v prvem odstavku 270. člena ZPP našteti sklepi pa niso takšni. Po prepričanju tega sodišča gre pri postavitvi začasnega zastopnika za pomembno in daljnosežno odločitev, tako v stroškovnem, še bolj pa v vsebinskem smislu, ki nikakor ni namenjena le vodstvu oz. normalnemu teku postopka. Postavitev začasnega zastopnika lahko dejansko pomeni omejitev pravice stranke do izjavljanja, postavitev začasnega zastopnika otroku pa poseg v pravico staršev, uveljavljati otrokove koristi. Pritožba je torej dovoljena.

Določbe tretjega odstavka 82. člena ZPP, ki določa, da ima začasni zastopnik pravice in dolžnosti začasnega zastopnika od dne postavitve, si ni mogoče razlagati tako, da bi stranki sami (oziroma njenemu zakonitemu zastopniku) do pravnomočnosti sklepa o postavitvi začasnega zastopnika onemogočala sodelovanje v postopku, konkretno - vložitev pravnega sredstva zoper sklep o postavitvi začasnega zastopnika.

To, da otrok ne more zastopati tožnik, še ne pomeni, da jima je treba postaviti začasnega zastopnika, saj v našem pravnem redu nimamo tako imenovanega skupnega zastopanja staršev. Če je s sodno odločbo otrok zaupan v vzgojo in varstvo enemu od staršev, je utemeljen sklep, da je ta upravičen zastopati otroka v sodnih postopkih. Le kadar si koristi tožene stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo, je treba poseči v to upravičenje.

Drugačen procesni položaj ni navzkrižje interesov.

Sodišče s postavitvijo posebnega zastopnika otroku v konkretnem postopku staršem odvzame pravico do uveljavljanja otrokovih koristi. To lahko stori le, če te naloge ne morejo opravljati oz. ne opravljajo dobro.

Pritožbeno stališče, da ni podlage za priznanje stroškov začasne zastopnice, je napačno.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi, izpodbijani sklep s 6. 11. 2017 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se izpodbijani sklep s 16. 11. 2017 potrdi.

Obrazložitev

_O pritožbi tožene stranke zoper sklep s 6. 11. 2017_

1. S sklepom s 6. 11. 2017 je sodišče prve stopnje tožencema postavilo začasnega zastopnika, odvetnika A. A. 2. Zoper tak sklep se po pooblaščenki, odvetnici, ki jo je pooblastila njuna mati, pritožujeta toženca. Zastopata stališče, da v konkretnem primeru ni navzkrižja koristi med materjo in mladoletnima tožencema. Pavšalna navedba sodišča, da je mati predlagana za zaslišanje kot priča in ima zato drugačen položaj, kot bi ga imela kot zakonita zastopnica, ne utemeljuje omejevanja pravic, da otroka zastopa zakonita zastopnica.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo “ugovarja pasivno legitimacijo za toženo stranko“, saj je bil za zastopanje tožencev imenovan odvetnik A. A., zato lahko toženca procesna dejanja opravljata samo po začasnem zastopniku. Predlaga zavrženje pritožbe.

Sicer pa ocenjuje pritožbo za neutemeljeno in nesmiselno. Otroka imata dva zakonita zastopnika - tožnika in B. B. Slednja pozablja, da starša enakovredno zastopata pravice, interese in koristi mladoletnih otrok. Ker pa si koristi otrok in B. B. nasprotujejo, na kar kaže sedanji način in potek pravdanja, jima je treba postaviti začasnega zastopnika. Izkazan je tudi interes B. B., da otroka obdržita vrednostne papirje in premoženje skladov, ker ima sama interes, da bi dosegla prodajo premoženja otrok in s sredstvi razpolagala v svojo korist. 4. Odgovor na pritožbo vlaga tudi začasni zastopnik. Zastopa stališče, da ima vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika od dne postavitve. Pritožbo je torej vložila oseba, ki nima te pravice, poleg tega pa je prepozna. Iz tožbenih navedb izhaja kolizija interesov med tožencema in obema zakonitima zastopnikoma. Ker je mati predlagana kot priča, se do zaslišanja ne sme udeleževati narokov. Tudi to je razlog, da ne more zastopati otrok. Pritožba predstavlja le zavlačevanje postopka.

5. Pritožba je utemeljena.

6. V sodni praksi ni enotnega stališča o dovoljenosti pritožbe zoper sklep o postavitvi začasnega zastopnika.1 Res gre za enega od sklepov iz 1. odstavka 270. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), a to samo po sebi še ne pomeni, da zoper tak sklep ni pritožbe. Da bi bilo tako, bi moralo iti hkrati za sklep, ki se nanaša na vodstvo postopka2, vsi v 1. odstavku 270. člena ZPP našteti sklepi pa niso takšni. Po prepričanju tega sodišča gre pri postavitvi začasnega zastopnika za pomembno in daljnosežno odločitev, tako v stroškovnem, še bolj pa v vsebinskem smislu, ki nikakor ni namenjena le vodstvu oz. normalnemu teku postopka. Postavitev začasnega zastopnika lahko dejansko pomeni omejitev pravice stranke do izjavljanja3, postavitev začasnega zastopnika otroku pa poseg v pravico staršev, uveljavljati otrokove koristi.4 Pritožba je torej dovoljena.

7. Določbe 3. odstavka 82. člena ZPP, ki določa, da ima začasni zastopnik pravice in dolžnosti začasnega zastopnika od dne postavitve, si ni mogoče razlagati tako, da bi stranki sami (oziroma njenemu zakonitemu zastopniku) do pravnomočnosti sklepa o postavitvi začasnega zastopnika onemogočala sodelovanje v postopku, konkretno - vložitev pravnega sredstva zoper sklep o postavitvi začasnega zastopnika. Pritožba tožencev po njuni zakoniti zastopnici je torej dopustna.5

8. Naslednje vprašanje, ki ga izrecno izpostavlja odgovor na pritožbo, je, če je pravočasna. V skladu s 3. odstavkom 82. člena ZPP sodišče, če je mogoče, o postavitvi začasnega zastopnika obvesti tudi stranke. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep tožencema vročilo preko s tem istim (in še ne pravnomočnim) sklepom postavljenega začasnega zastopnika. Na kak drug način ju (oziroma njune zakonite zastopnice) o sklepu ni poskusilo obvestiti. Pritožnika navajata, da se je zakonita zastopnica s sklepom seznanila 9. 3. 2018 na Centru za socialno delo, kar potrjuje zapisnik, ki je priložen pritožbi (priloga B 23 v spisu). Iz podatkov spisa ni mogoče razbrati, da bi se z njim seznanila prej. Pritožba, vložena 14. 3. 2018, je torej pravočasna.

9. V skladu s 1. odstavkom 78. člena ZPP zastopa stranko, ki nima pravdne sposobnosti, njen zakoniti zastopnik. Tožnik ima sicer prav, ko navaja, da je zakoniti zastopnik tožencev tudi sam, saj v skladu s 107. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) mladoletne otroke zastopajo starši. Ker je vložil tožbo zoper svoja otroka, pa ju v tem postopku pač ne more zastopati, saj so njegovi interesi v nasprotju z njunimi. To, da otrok ne more zastopati tožnik, pa še ne pomeni, da jima je treba postaviti začasnega zastopnika, saj v našem pravnem redu nimamo tako imenovanega skupnega zastopanja staršev. Če je s sodno odločbo otrok zaupan v vzgojo in varstvo enemu od staršev, je utemeljen sklep, da je ta upravičen zastopati otroka v sodnih postopkih.6 Le kadar si koristi tožene stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo, je treba poseči v to upravičenje (2. točka 2. odstavka 82. člena ZPP).

10. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti, kaj je tisto, zaradi česar bi si naj koristi tožencev in njune zakonite zastopnice nasprotovale oz. bi si bile v navzkrižju.7 Obrazložitev, da ima mati v postopku drugačen položaj, ker je predlagana k zaslišanju kot priča, prav v ničemer ne utemeljuje sklepa, da si koristi tožencev in njune zakonite zastopnice nasprotujejo. Drugačen procesni položaj ni navzkrižje interesov.

11. Napačna pa je tudi ocena, da gre pri dokaznem predlogu za zaslišanje zakonite zastopnice za zaslišanje priče.8 Za stranko, ki nima pravdne sposobnosti, se zasliši njen zakoniti zastopnik (1. odstavek 260. člena ZPP). Gre torej za zaslišanje stranke, ne priče, zato je odveč bojazen o kršitvi 1. odstavka 238. člena ZPP.

12. Starši so pri opravljanju procesnih dejanj v določenem obsegu omejeni že po ZZZDR. Za procesna dejanja, s katerimi pride do odsvojitve ali obremenitve stvari iz otrokovega premoženja, starši (vsaj zaenkrat) potrebujejo soglasje centra za socialno delo (111. člen ZZZDR).9 Treba se je zavedati, da sodišče s postavitvijo posebnega zastopnika otroku v konkretnem postopku staršem odvzame pravico do uveljavljanja otrokovih koristi. To lahko stori le, če te naloge ne morejo opravljati oz. ne opravljajo dobro.10 Sodna praksa je zato glede opredelitve širine nasprotovanja interesov restriktivna.11

13. Zaradi opisanega je višje sodišče pritožbi ugodilo in sklep s 6. 11. 2017 razveljavilo ter zadevo (ker v izpodbijanem sklepu niso obravnavani vsi razlogi tožnikovega predloga za postavitev začasnega zastopnika) vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Če bo sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj pojasnjenih izhodišč, zaznalo konkretno navzkrižje interesov med tožencema in zakonito zastopnico, bo moralo svojo morebitno ponovno odločitev obrazložiti tako, da jo bo mogoče preizkusiti, sicer pa bo predlog za postavitev zavrnilo.

14. Na ostale pritožbene navedbe in navedbe odgovorov na pritožbo višje sodišče ne odgovarja, saj glede na pojasnjeno in glede na razloge izpodbijanega sklepa, za odločitev niso pravno pomembne.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.

_O pritožbi tožeče stranke zoper sklep s 16. 11. 2017_

16. S tem sklepom pa je sodišče prve stopnje odmerilo 3.127,00 EUR stroškov za vložitev odgovora na revizijo prejšnji začasni zastopnici tožencev.

17. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Meni, da za priznanje nagrade v ZPP, Zakonu o odvetniški tarifi (ZOdvT), sklepih sodišča ali pogodbi ni podlage. Prepričan je še, da je bil odgovor na revizijo glede na njegovo vsebino nepotreben. Poleg tega se zdijo pritožniku stroški napačno odmerjeni, saj so odmerjeni od seštevka vrednosti spora za oba toženca, nato pa je dodatno priznana povišica za zastopanje več oseb.

18. Na pritožbo odgovarja začasna zastopnica, ki ji je bila z izpodbijanim sklepom priznana nagrada. Predlaga zavrnitev pritožbe.

19. Pritožba ni utemeljena.

20. Tožniku je bilo že s sklepom I Cp 3133/2015 pojasnjeno, da ima začasni zastopnik po 1. odstavku 83. člena ZPP vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, vključno s pravico do povračila stroškov. Ti zajemajo izdatke, ki so mu nastali zaradi zastopanja v pravdnem postopku, če je začasni zastopnik odvetnik, pa tudi nagrado po tarifi. Stroške postavljenega začasnega zastopnika krije stranka, ki je postavitev začasnega zastopnika predlagala (5. in 6. odstavek 82. člena ZPP), krijejo se iz založenega predujma.12 Pritožbeno stališče, da ni podlage za priznanje stroškov začasne zastopnice, je torej napačno.

21. Kriteriji 154. člena ZPP za odločanje v tej fazi ne pridejo v poštev; drugače bo lahko ob odločanju o povrnitvi stroškov zakonite zastopnice kot dela pravdnih stroškov. Kriteriju potrebnosti iz 155. člena ZPP pa je, upoštevaje sodno prakso Vrhovnega sodišča RS v zvezi s priznavanjem stroškov odgovorov na revizijo, nedvomno zadoščeno. Napačno je torej pritožbeno stališče, da stroški odgovora na revizijo niso bili potrebni.

22. Določitev višine nagrade, ugotovljena z upoštevanjem v tožbi določene vrednosti spornega predmeta 98.097,50 EUR (ki se po sodni praksi VS RS šteje za določitev vrednosti nedenarnega primarnega zahtevka13) in enega od obeh denarnih zahtevkov, uveljavljanih podredno, ni v pritožnikovo škodo. Ob tem naj pritožbeno sodišče pritožniku še pojasni, da je enako višino nagrade za postopek z revizijo priglasil tudi sam, tako da je pritožbeno zavzemanje za drugačno odmero contra factum proprium. Glede na opisani način ugotovitve višine nagrade, je na mestu tudi uporaba tar. št. 1200 ZOdvT.

23. Pritožba torej ni utemeljena, razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, pa niso podani, zato jo je višje sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

24. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.

1 Stališče, da ni dovoljena, je bilo zavzeto v odločbah VSL I Ip 3620/2009, III Ip 2123/2014 in VDSS Pdp 988/2013. Nasprotno stališče pa (implicitno, s tem, ko je o pritožbah vsebinsko odločeno) izhaja iz odločb VSL II Cp 557/2000, III Cp 723/2003, I Cp 5704/2005, IV Cp 4667/2010, I Cp 1106/2011 in IV Cp 1789/2017, smiselno tudi iz odločbe VSK II Cpg 220/2006. 2 Tem sklepom je skupno, da za stranke ne morejo biti usodni, saj so od sodbe preveč oddaljeni, da bi imeli neposreden vpliv nanjo. Tako: Zobec, J. v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Založba Uradni list, 2009, stran 506. 3 Prim. Galič, A. v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba in Založba Uradni list, 2005, stran 356. 4 Prim. Končina Peternel, M.: Aktualna vprašanja s področja družinskega prava, Pravosodni bilten 4/2013, stran 232. 5 Takšno stališče (implicitno) izhaja tudi iz odločbe VSL IV Cp 4667/2010. 6 Galič, A., delo, navedeno v 3. opombi, stran 340. 7 Tak izraz uporablja 1. odstavek 213. člena ZZZDR. 8 Na napačno opredelitev dokaza v dokaznem predlogu sodišče ni vezano. 9 Končina Peternel, M., delo, navedeno pod 4. opombo, stran 231. 10 Končina Peternel, M., delo, navedeno pod 4. opombo, stran 232. 11 Galič, A., delo, navedeno v 3. opombi, stran 357. zgolj okoliščina, da sta otrok in njegov zakoniti zastopnik v položaju sospornikov, še ne utemelji sklepa, da gre za nasprotovanje interesov; v pravdi iz prometne nesreče bodo otroka lahko zastopali starši, čeprav nasprotovanje interesov ni izključeno zaradi morebitnih razlogov deljene odgovornosti, regresnih zahtevkov ipd. 12 Prim. sklepe VSL II Cp 4755/2006, I Cp 4399/2010, I Cp 2522/2011, II Cp 239/2012 in drugi. 13 Če bi bilo drugače revizija niti ne bi bila dopustna.