Jedro

Sodišče druge stopnje, ki je ugodilo pritožbi državne tožilke, vloženi zoper sklep o odpravi pripora, je sicer spremenilo napadeni sklep tako, da je pripor zoper obtoženca podaljšalo, čeprav bi bilo pravilneje, če bi z njegovo spremembo zavrnilo predlog za odpravo pripora. Slednje pa ne pomeni, da je sodišče druge stopnje s svojo odločitvijo znova odredilo pripor in da je zaradi tega zoper izpodbijani pravnomočni sklep mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.

Izrek

Zahteva zagovornika obt. R.A. za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 19.4.2005 na podlagi določbe 1. odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zoper obt. R.A. odpravilo pripor, ki je bil odrejen s sklepom senata istega sodišča z dne 14.1.2005 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru z dne 20.1.2005, iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti iz 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 9.5.2005 ugodilo pritožbi okrožne državne tožilke in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zoper obtoženca odrejeni in že podaljšani pripor podaljšalo iz istega pripornega razloga.

Obtoženčev zagovornik je zoper navedeni pravnomočni sklep pravočasno vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, kršitve določb 1. odstavka 201. člena, 205. in 207. člena ter 3. odstavka 200. člena ZKP. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani sklep Višjega sodišča v Mariboru spremeni tako, da pripor odpravi, podrejeno pa se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve Višjemu sodišču v Mariboru v novo odločanje, v 24 urah od prejema odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Vrhovna državna tožilka K.U.K. v odgovoru, podanem v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP, predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zagovornikovo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno. Ocenjuje, da niso podane kršitve zakona, ki jih uveljavlja zahteva, v delu, v katerem zagovornik analizira izpovedbo oškodovanca M., pa uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi katere ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Zoper obt. R.A. je okrožna državna tožilka dne 9.3.2005 vložila obtožnico zaradi poskusa kaznivega dejanja izsiljevanja po 1. odstavku 218. člena v zvezi z 22. členom KZ. Senat okrožnega sodišča je s sklepom z dne 10.3.2005 po določbi 2. odstavka 272. člena ZKP podaljšal pripor zoper obtoženca iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena istega zakona. Na glavni obravnavi dne 19.4.2005 sta obtoženčeva zagovornika predlagala odpravo pripora. Sodišče je temu predlogu sledilo in pripor odpravilo. Zoper sklep o odpravi pripora se je pritožila državna tožilka. Višje sodišče je z izpodbijanim sklepom spremenilo sklep okrožnega sodišča in odločilo, da se zoper obtoženca iz navedenega pripornega razloga pripor podaljša. Po določbi 4. odstavka 420. člena ZKP se sme med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča (2. odstavek 205. člena) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (2. odstavek 272. člena).

Glede na prikazani potek zadeve ne gre za položaj, v katerem je bil sklep o odpravi pripora pravnomočen in v katerem je bil pripor zoper obtoženca znova odrejen. Sodišče druge stopnje je le spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča. V primeru, ko sodišče odloča o predlogu za odpravo pripora, ga lahko zavrne ali mu ugodi in pripor odpravi. V tej zadevi je državna tožilka izpodbijala sklep, s katerim je razpravljajoči senat ugodil predlogu in odpravil pripor. Sodišče druge stopnje, ki je ugodilo pritožbi, je sicer spremenilo napadeni sklep tako, da je pripor zoper obtoženca podaljšalo, čeprav bi bilo pravilneje, če bi z njegovo spremembo zavrnilo predlog za odpravo pripora. Slednje pa ne pomeni, da je sodišče druge stopnje s svojo odločitvijo znova odredilo pripor in da je zaradi tega zoper izpodbijani pravnomočni sklep mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, kot navaja njen vložnik. V obravnavani zadevi je sodišče v času, za katerega je bil pripor podaljšan, odločalo o predlogu za njegovo odpravo, pri čemer je o tem predlogu bilo pravnomočno odločeno šele s sklepom sodišča druge stopnje. Zato ni podlage za razlago, da je nastala situacija, ki dovoljuje vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.

Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornika obt. R.A. zavrglo kot nedovoljeno (2. odstavek 423. člena ZKP).