Jedro

Novi zakoniti zastopnik toženke ne le, da ni bil vpisan v sodni register, niti imenovan ni bil in je bil v sodni register še vedno vpisan A. A., ki naj bi mu mandat potekel že leta 2006. Toženka do 6. 6. 2016 ni storila ničesar, da bi uredila zastopstvo, zato se ne more sklicevati na neveljavnost odločitev, ki jih je sprejel A. A.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške odgovora na revizijo tožeči stranki v znesku 276,39 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo ničnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 6. 2016, in da je tožniku delovno razmerje pri toženki prenehalo z dnem 3. 6. 2016 na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se z zaključkom, da je tožniku delovno razmerje prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 3. 6. 2016. Ta odpoved nima učinka, ker ni bila podana po upravičeni osebi. A. A. je mandat poslovodje prenehal z dnem 13. 12. 2006 in ni prišlo do transformacije mandata v nedoločen čas. Pomanjkanja skupščinskega sklepa ni mogoče sanirati. B. B. je bil prokurist in edini, ki je lahko veljavno zastopal delodajalca in podal odpoved. Tožnik ni ravnal vestno, ker je vedel, da je A. A. že leta 2006 potekel mandat. Poleg tega bi moralo sodišče ugotavljati, ali je podan odpovedni razlog.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) vročena tožniku, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Neutemeljen je očitek bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba ima razloge o vseh dejstvih, ki jih je sodišče druge stopnje štelo za odločilna (360. člen ZPP). V reviziji naštete pritožbene navedbe, do katerih naj bi se sodišče druge stopnje ne opredelilo, niso bile odločilnega pomena.

8. Revizija se na bistveno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP sklicuje brez ustrezne utemeljitve, zato revizijski preizkus glede te kršitve ni bil mogoč.

9. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

10. Tožniku je bila dne 3. 6. 2016 vročena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. S toženko je istega dne sklenil tudi dogovor o denarnem nadomestilu namesto odpovednega roka in toženka ga je odjavila iz zavarovanja. Odpoved je podal A. A., ki po prepričanju toženke za to ni bil pristojen. Zato meni, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo 3. 6. 2016, temveč 8. 7. 2016 z vročitvijo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 6. 2016. 11. Revizija izpostavlja vprašanje, ali je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 6. 2016 podala upravičena oseba. Kdo lahko poda odpoved v imenu delodajalca, določa prvi odstavek 20. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami): če je delodajalec pravna oseba, lokalna skupnost ali podružnica tuje družbe ali druge organizacije, nastopa v imenu delodajalca njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Kdo je zastopnik gospodarske družbe, določa 515. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Ur. l. RS, št. 42/2006 s spremembami), in sicer je zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo direktor, ki opravlja vsa pravna dejanja.

12. Redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je tožniku podal A. A., ki je bil do 6. 6. 2016 v sodni register vpisan kot direktor in zakoniti zastopnik tožene stranke. Navedeno je razvidno iz rednega in zgodovinskega izpisa iz sodnega/poslovnega registra z dne 21. 7. 2016 (prilogi A9 in A11). Vpis in izbris poslovodne osebe iz sodnega registra sta deklaratorne narave, saj poslovodna oseba začne opravljati svojo funkcijo (ne glede na vpis) z imenovanjem oziroma jo preneha opravljati z razrešitvijo ali potekom mandata. Velja domneva, da je tretji za podatek vedel od dneva vpisa – razen, če se dokaže nasprotno. Kot sta ugotovili sodišči nižje stopnje, je A. A. tudi dejansko vse do 6. 6. 2016 opravljal naloge direktorja, za direktorja so ga šteli zaposleni, vključno s tožnikom, in nenazadnje tudi prokurist B. B. ter kasnejši direktor C. C. Zato se toženka ob tem, da novi zakoniti zastopnik ne le, da ni bil vpisan v sodni register, niti imenovan ni bil in je bil v sodni register še vedno vpisan A. A., ki naj bi mu mandat potekel že leta 2006, ter da do 6. 6. 2016 ni storila ničesar, da bi uredila zastopstvo, ne more sklicevati na neveljavnost odločitev, ki jih je sprejel A. A. Zato je pravilna presoja sodišč druge in prve stopnje, da odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je podal 3. 6. 2016, nasproti tožniku učinkuje.

13. Toženka se tudi neutemeljeno zavzema za to, da bi moralo sodišče presojati obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Sodišče tega ni bilo dolžno oziroma celo ni smelo presojati, ker tožnik ni uveljavljal ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (tretji odstavek 200. člena ZDR-1). Ravno nasprotno, zatrjeval je njeno veljavnost, predmet spora pa je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je toženka tožniku podala po tem, ko pri njej ni bil več v delovnem razmerju. Ker je tožniku dne 3. 6. 2016 prenehalo delovno razmerje na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je izredna odpoved z dne 8. 7. 2016 brez pravnega učinka.

14. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo.

15. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP. Tožnik je na podlagi Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015) upravičen do povrnitve potrebnih stroškov odgovora na revizijo (450 točk za sestavo, 20 EUR materialnih stroškov, 22 % DDV) v znesku 276,39 EUR.