Jedro

Sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, po 2. odstavku 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj v tej fazi postopka ugodnejše odločbe sploh ne more pričakovati. Dolžnik zato za vložitev pritožbe proti predmetnemu delu sklepa nima pravnega interesa. Odsotnost pravnega interesa za pritožbo pa pomeni, da ta ni dovoljena, zato jo je potrebno zavreči. Spor zaradi plačila odškodnine zaradi predčasne prekinitve pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju je socialni spor, za odločanje o katerem je pristojno socialno sodišče, in sicer Delovno in socialno sodišče v Ljubljani kot edino socialno sodišče v državi.

Izrek

Pritožba proti tistemu delu sklepa, s katerim je bilo odločeno, da se sklep o izvršbi razveljavi v dovolilnem delu izreka sklepa (1. točka izreka), se zavrže. Pritožbi proti tistemu delu sklepa, s katerim je bilo odločeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku, se ugodi in se sklep v tem delu spremeni tako, da se sodišče izreče za nepristojno in zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklep o izvršbi z dne 28.6.1999, opr.št. I 595/99, razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba (1. točka izreka), in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku (2. točka izreka).

Proti sklepu se je pritožil dolžnik zaradi nepravilne odločitve o stvarni pristojnosti ter zaradi neupoštevanja določb 58.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Upnik na dolžnikov ugovor ni odgovoril, zaradi česar bi moralo sodišče po določbi 58.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju dolžnikove ugovorne navedbe šteti kot resnične.

Dolžnik zato predlaga, da se izpodbijani sklep v tem delu razveljavi, upnikov predlog za izvršbo pa zavrne. Podrejeno pa dolžnik še navaja, da upnik zahteva plačilo neplačanih premij in obresti iz sklenjene pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. To pa pomeni, da gre v konkretnem primeru za socialni spor, za reševanje katerega je po Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Glede na to predlaga, da se sodišče izreče za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa odstopi zadevo v reševanje pristojnemu sodišču. Pritožba proti razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu je nedovoljena. Pritožba proti odločitvi, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku pa je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je dolžnik vložil obrazložen ugovor (2. odstavek 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - Uradni list RS, št. 51/98, ZIZ), z le-tem pa sklep o izvršbi izpodbijal v celoti. V takem primeru sodišče po določbi 2. odstavka 62. člena ZIZ sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, in opravljena izvršilna dejanja. Sodišče nato nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Sodišče torej po vložitvi ugovora ravna kot v pravdnem postopku. Upnikov predlog za izvršbo se bo v takem primeru obravnaval kot tožba v pravdnem postopku. V tako izvedenem pravdnem postopku pa bo dolžnik lahko uveljavljal vse svoje morebitne ugovore v zvezi z utemeljenostjo tožbenega zahtevka. Sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj v tej fazi postopka ugodnejše odločbe sploh ne more pričakovati. Dolžnik zato za vložitev pritožbe proti predmetnemu delu sklepa nima pravnega interesa. Odsotnost pravnega interesa za pritožbo pa pomeni, da ta ni dovoljena (3. odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99, ZPP), zato je sodišče druge stopnje dolžnikovo pritožbo proti 1. točki izreka prvostopenjskega sklepa zavrglo (352. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V zvezi s tem sodišče druge stopnje glede na vsebino pritožbe na tem mestu še pripominja, da v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine sodišče dolžnikovega ugovora ne pošilja upniku v odgovor. Dolžnikove pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni uporabilo določbe 58. člena ZIZ in dolžnikove navedbe v ugovoru štelo za resnične, zato ne morejo vzdržati.

Pritožba pa ima prav, ko pravi, da gre v konkretnem primeru za spor v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem, za reševanje katerega je pristojno socialno sodišče. Upnik namreč od dolžnika terja plačilo odškodnine zaradi predčasne prekinitve pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. To pa je glede na določbo 2. alinee 2. točke 1. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, ZDSS) socialni spor, za odločanje o katerem je pristojno socialno sodišče, in sicer Delovno in socialno sodišče v Ljubljani kot edino socialno sodišče v državi (2. odstavek 8. člena ZDSS). Ker Okrajno sodišče v Krškem, ki je odločalo o izvršbi, ni pristojno za odločanje o konkretnem sporu, je sodišče druge stopnje skladno z zgoraj navedeno določbo 2. odstavka 62. člena ZIZ pritožbi proti 2. točki prvostopenjskega sklepa ugodilo in ta del sklepa spremenilo tako, da je zadevo odstopilo pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani (3. odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker dolžnik ni uspel s svojim primarnim pritožbenim zahtevkom (razveljavitev 1.točke izreka prvostopenjskega sklepa), ni upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov, zato mora te nositi sam (1. odstavek 165. člena ZPP).