Jedro

Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje povprečni mesečni dohodek na člana družine ne presega dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (804,36 EUR), presega pa znesek osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo, saj znaša 413,88 EUR. Odmerjena sodna taksa za postopek je glede na redne denarne dohodke v družini visoka (1.449,00 EUR). Zato bi lahko takojšnje plačilo občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se družina preživlja. Ob zagotovljenem celotnem preživljanju družine na kmetiji, pa bo tudi po presoji pritožbenega sodišča pritožnik z rednimi denarnimi prejemki zmogel obročno plačilo takse, kot mu ga je odobrilo sodišče prve stopnje (šest obrokov po 241,50 EUR mesečno).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks (točka I izreka). Tožniku je odobrilo obročno plačilo sodne takse za postopek po tožbi v višini 1.449,00 EUR v šestih zaporednih mesečnih obrokih po 241,50 EUR na mesec v rokih, ki bodo navedeni v plačilnem nalogu, izdanem po pravnomočnosti sklepa.

2. Tožnik vlaga pritožbo. Sklep izpodbija v celoti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je skupaj z ženo predal sinu A. A. kot prevzemniku celotno kmetijo z vsemi traktorji in kmetijskimi stroji. Brez njih ne more delati na prevzeti kmetiji, tožniku pa po predaji kmetije ne pomenijo ničesar več. Vrednost traktorjev je tudi precenjena: pri traktorju B., ki je leta 2016 stal 33.000,00 EUR, je treba upoštevati amortizacijo in zdaj ne more biti vreden 30.000,00 EUR; traktor C. je vreden kvečjemu 12.000,00 EUR, D. pa 5.000,00 EUR. Sin A. A. je ob prevzemu kmetije prevzel kreditne obveznosti v višini 320.000,00 EUR, mesečna anuiteta znaša 2.333,00 EUR. Osebni avto Golf je dejansko njegov, sam ga odplačuje, čeprav je pisan na tožnika. Dva traktorja sta zastavljena pod hipoteko. Čeprav živijo v isti hiši, imajo ločeno gospodinjstvo. Tožnik in žena morata skrbeti za dva šoloobvezna otroka, štipendiji sta minimalni. Tožnik mora skrbeti še za svojo mamo, ki ima le 200,00 EUR pokojnine in je delno nepokretna. E. E. in F. F. sta že pokojna. Bolniška se ne šteje kot dohodek, ker je le začasna. Predlaga razveljavitev oziroma spremembo sklepa z oprostitvijo plačila sodne takse v tem pravdnem postopku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena ZST-11). Pri odločitvi o predlogu za oprostitev plačila sodne takse se smiselno uporabljajo določbe ZPP2 (tretji odstavek prvega člena ZST-1). Trditveno in dokazno breme glede obstoja predpostavk za odločitev o oprostitvi obveznosti plačila sodne takse je na predlagatelju. Ta mora že v predlogu oziroma najkasneje v dopolnitvi vloge, če jo k temu zaradi nepopolnega predloga pozove sodišče, podati podatke in izjave, ki so relevantni za ugotavljanje njegovega materialnega položaja (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Med drugim mora navesti tudi podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov, ki jih je treba skladno z nadaljnjimi zakonskimi določbami upoštevati, podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke, o katerem se ne vodijo zbirke podatkov, a so nujni za pravilno in popolno ugotovitev materialnega položaja strank in njenih družinskih članov, ter soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke, po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Sodišče je na trditveno podlago predlagatelja o podatkih, za katere se ne vodijo uradne evidence, vezano. To pomeni, da ni dolžno samo iskati razlogov za ugoditev predlogu. Če pa sodišče dvomi o resničnosti navedb, ki jih je podal predlagatelj, jih lahko po uradni dolžnosti preveri.

5. V predlogu za taksno oprostitev, ki ga je tožnik podal 27. 8. 2020 ob vložitvi tožbe za plačilo odškodnine, je navedel le, da nima visokih prejemkov, zaradi česar prosi sodišče za oprostitev plačila sodne takse v tem postopku. V pozivnem sklepu za dopolnitev vloge ga je sodišče poučilo, da mora navesti in predložiti tudi dokaze za premoženje, s katerim ne more (več) razpolagati.3 Pritožnik je vlogo sicer dopolnil z izjavo o premoženjskem stanju, v katerem je navedel svoje družinske člane (ženo in dva polnoletna otroka), ki so vsi podali soglasje za pridobitev podatkov o njihovem premoženjskem stanju iz uradnih evidenc po uradni dolžnosti. Navedel je še, da prosi za popolno odložitev plačila za pravno pomoč, da ne more plačati, ker nima nobenih finančnih sredstev, za kar so krivi zdravniki Splošne bolnišnice ..., ker so spregledali dvakratni zlom leve roke (kar je predmet odškodninskega zahtevka po vloženi tožbi), da je sam v bolniškem staležu in prejema bolniško nadomestilo, da je žena brezposelna in nima ničesar, otroka pa imata minimalno štipendijo, ker lahko sodišče preveri. Glede premičnega premoženja, njegove vrednosti, finančnih obveznostih prevzemnika kmetije in preživninskih obveznosti dolžnika do svoje matere ne v predlogu, ne v dopolnitvi predloga za taksno oprostitev, ni bilo nikakršnih navedb. Pritožnik jih prvič brez opravičila in dokazov podaja šele v pritožbi. Ker jih ni mogoče več upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP), ker so prepozne pritožbene novote, z njimi tudi ne more omajati ugotovljenega dejanskega stanja.

6. Sodišče ga je namreč pravilno ugotovilo na podlagi podatkov iz uradnih evidenc in podanega soglasja upravičencev.

7. Pri odločanju je pravilno upoštevalo pogoje za taksno oprostitev, kot jih določa 11. člena ZST-1. V točki 3 izpodbijanega sklepa je pravilno navedlo tudi merila, ki se upoštevajo pri odločanju o taksni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks. Do celotne oprostitve plačila taks je upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (šesti odstavek 11. člena ZST-1). Za ugotavljanjem materialnega položaja stranke pa se uporabljajo določbe zakona, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanju materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 12.a člena ZST-1). Pri presoji upravičenosti predlagatelja do taksne oprostitve je sodišče izhajalo iz kriterijev ZBPP4 in ZSVarPre.5 Upoštevaje navedena materialnopravna izhodišča je do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, če mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, in če nima premoženja, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (šesti odstavek 11. člena ZST-1 v zvezi z ZBPP in prvim odstavkom 27. člena ZSVarPre).6

8. Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter na dohodke in premoženje njegovega zakonca in otrok, ki jih je stranka in njen zakonec dolžan preživljati po zakonu (prvi odstavek 12.a člena ZST-1 v zvezi s prvim odstavkom 10. člena ZUPJS7). V obravnavanem primeru je torej treba upoštevati podatke o premoženju pritožnika, njegove žene in dveh otrok, ki se še šolata in sta ju starša zato po zakonu dolžna preživljati (drugi in tretji odstavek 183. člena DZ8), ne pa tudi podatkov o premoženju drugih oseb, za katere je sodišče na podlagi uradno pridobljenih podatkov iz seznama fizičnih oseb na naslovu (ER 42 z dne 20. 10. 2020) ocenilo, da živijo na istem naslovu kot pritožnik. Pritožbene navedbe, da sta F. F. in E. E. že pokojna, da mora tožnik skrbeti še za svojo mamo M. M., ter da ne živi v skupnem gospodinjstvu s polnoletnim sinom A. A., so zato nerelevantne. Dohodki pritožnikovih staršev (matere) in premoženjsko stanje polnoletnega otroka, do katerega stranka nima več preživninske obveznosti (sin A. A.) se ne upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja tožnika in njegovih družinskih članov pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev.

9. Za ugotavljanje materialnega položaja stranke in družinskih članov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 12.a člena ZST-1). Gre za določbe II. poglavja ZSVarPre, ki jih pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov upoštevajo tudi centri za socialno delo pri odločanju o pravici do socialne pomoči. 10. Kar zadeva ugotovljeno premoženje, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik lastnik treh traktorjev v skupni vrednosti 60.000,00 EUR, osebnega avtomobila Golf karavan v vrednosti 8.110,00 EUR, njegova žena pa lastnica osebnega vozila Renault Megane v vrednosti 2.000,00 do 3.000,00 EUR, ter da je po prepisu glavnine svojega nepremičnega premoženja na sina A. A. ostal solastnik nepremičnine parc. št. 65, k. o. X do ½. Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve o obsegu in vrednosti tožnikovega premoženja, ker imajo oporo v uradnih evidencah, v katere je sodišče na podlagi tožnikovega soglasja vpogledalo po uradni dolžnosti. Podatki o lastnikih osebnih in drugih vozil se pridobivajo iz javnih zbirk podatkov in dokazil, ki jih predloži stranka. Kot vrednost motornih vozil pa se upošteva vrednost, ugotovljena iz baze podatkov rabljenih vozil (tretji odstavek 17. člena ZUPJS in 5. člen Pravilnika o načinu ugotavljanju premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjšanje v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči; v nadaljevanju: Pravilnik9). Sodišče je navedlo evidence, iz katerih je črpalo podatke o obsegu in vrednosti premičnega premoženja. Ker pritožnik drugih podatkov in navedb o obsegu in vrednosti premičnega premoženja ni ponudil, sprejetih dejanskih ugotovitev v pritožbi ne more več omajati. Pravilna je ugotovitev sodišča, da že zaradi vrednosti premičnega premoženja ne izpolnjuje pogojev za popolno taksno oprostitev, saj bistveno presega premoženjski cenzus, določen v prvem odstavku 27. člena ZSVarPre. To velja celo ob upoštevanju tistih vrednosti, ki jih je pavšalno navedel pritožnik v pritožbi, in tistih, ki jih v pritožbi ne izpodbija (vrednost osebnih avtomobilov znaša 11.500,00 EUR, vrednost dveh traktorjev, ki jih priznava pritožnik, 17.000,00 EUR, poleg tega pa ostaja vrednost nepremičnine, ki je po izročitvi celotne kmetije prevzemniku ostala v pritožnikovi solastnini).

11. Na podlagi petega odstavka 12.a člena ZST-1 je sodišče po uradni dolžnosti pridobilo tudi podatke iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v 49. členu ZUPJS o dohodkih in prejemkih, ki se upoštevajo. Ugotovilo je, da je tožnik v zadnjih treh mesecih prejel nadomestilo zaradi bolniške odsotnosti v povprečnem mesečnem znesku 703,21 EUR, da je upravičen do otroškega dodatka v višini 76,27 EUR, in da dva otroka, do katerih imata pritožnik in njegova žena še zakonsko preživninsko obveznost, prejemata državno štipendijo po 35,84 EUR. Skupni denarni prejemki družine tako znašajo 851,16 EUR mesečno.

12. Zmotno je pritožbeno naziranje, da se nadomestilo iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja ne upošteva. V dohodek, ki se upošteva, se štejejo dohodki in prejemki, ki so obdavčljivi po zakonu, ki urejajo dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. ZDoH-210 pa določa, da so obdavčljivi dohodki iz delovnega razmerja, med katere štejejo tudi nadomestila in drugi dohodki iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih prejemajo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, kmetje, družbeniki družb in druge osebe, ki niso v delovnem razmerju (6. točka drugega odstavka 37. člena ZDoH-2).

13. Iz nadaljnjih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne izpodbija, izhaja, da sta tožnik in njegova žena na podlagi v notarski obliki sklenjene pogodbe o preužitku z dne 25. 11. 2019 izročila svojemu še ne 20-letnemu sinu A. A., ki živi na istem naslovu kot preužitkarja, nepremično premoženje (okoli 150 nepremičnin, tudi z gradbenimi objekti), ocenjeno na 300.000,00 EUR, in da sta si v zameno za izročeno premoženje izgovorila pravico do brezplačnega bivanja zase in za tožnikovo mater v prostorih stanovanjske hiše ter pravico do popolnega preživljanja, vse dokler ne bosta imela rednih dohodkov iz naslova plače ali pokojnine. Dejanske ugotovitve, da imata tožnik in njegova žena kot preužitkarja zagotovljeno popolno preživljanje s strani pogodbeno zavezanega sina kot prevzemnika njune kmetije, dopuščajo presojo, da plačilo sodne takse v tem postopku ne bo ogrozilo njunega preživljanja. Tudi po določbah ZSVarPre se šteje, da je v primerih, kadar je upravičencu do denarne socialne pomoči v celoti zagotovljeno preživljanje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali na podlagi drugega pravnega naslova, zagotovljeno njegovo preživetje na drug način in se šteje, da mu je s tem zagotovljen najmanj dohodek v višini minimalnega dohodka. Zato se lahko odloči, da se mu denarna socialna pomoč ne dodeli ali se mu dodeli le v nižjem znesku (3. točka prvega odstavka 31. člena ZSVarPre in 11. člen Pravilnika). Preživnine, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, pa so prav tako upoštevni kot dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega stanja tožnika in njegovih družinskih članov (4. točka prvega odstavka ZUPJS).

14. Za obravnavani primer se tako izkaže, da je treba kot relevantne denarne prejemke v tožnikovi družini upoštevati redne denarne prihodke (851,16 EUR) in vrednost preživnin dogovorjenih s preužitkarsko pogodbo (2-krat po 402,18 EUR, 804,36 EUR). Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje povprečni mesečni dohodek na člana družine sicer ne presega dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (804,36 EUR), presega pa znesek osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo, saj znaša 413,88 EUR. Odmerjena sodna taksa za postopek je glede na redne denarne dohodke v družini visoka (1.449,00 EUR). Zato bi lahko takojšnje plačilo občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se družina preživlja. Ob zagotovljenem celotnem preživljanju družine na kmetiji, pa bo tudi po presoji pritožbenega sodišča pritožnik z rednimi denarnimi prejemki zmogel obročno plačilo takse, kot mu ga je odobrilo sodišče prve stopnje (šest obrokov po 241,50 EUR mesečno).

15. Odločitev je torej pravilna v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjena z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 166.a člena ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/2008 s spremembami. 2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 3 Pritožnik je s pozivnim sklepom prejel navodilo za izpolnjevanjem predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks z natančnimi navodili o izpolnitvi izjave – priloga A45 spisa. 4 Zakon o brezplačni pravni pomoči, Uradni list RS, št. 48/01 s spremembami. 5 Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, Uradni list RS, št. 61/10 s spremembami – Uradni list RS, št. 61/20, ki se uporablja v tem postopku. 6 Osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 8. 2019 znaša 402,18 EUR; dvakratnik 804,36 EUR, 48-kratnik pa 19.304,64 EUR. 7 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Uradni list RS, št. 62/2010 s spremembami. 8 Družinski zakonik, Uradni list RS, št. 15/2014. 9 Uradni list RS, št. 8/2012. 10 Zakon o dohodnini, Uradni list RS, št. 117/2006 s spremembami.