Jedro

V postopku odmere dohodnine je torej pravno relevantno dejstvo višina dobička, doseženega z opravljanjem dejavnosti, ki pa mora biti skladno z ZDoh ugotovljena z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti. Novo dejstvo in nov dokaz v postopku odmere dohodnine je po navedenem lahko le (na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev) izdana odločba o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti, po kateri se ugotavlja dobiček, drugačen od tistega, ki je bil ugotovljen v prvotnem postopku in upoštevan v postopku odmere dohodnine.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Glavnega urada Davčne uprave Republike Slovenije št. … z dne 4. 3. 2002 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada A, Izpostave B, št. … z dne 12. 11. 2001, s katerim je bila po uradni dolžnosti uvedena obnova postopka odmere dohodnine za leto 1996, končanega z odločbo št. … z dne 15. 10. 1997. Odločitev utemeljuje z določbo 1. točke 260. člena, 2. odstavkom 263 člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00, dalje ZUP) in ugotovitvijo, da je organ prve stopnje po tem, ko je postala odločba o odmeri dohodnine za leto 1996 dokončna, na podlagi inšpekcijskega pregleda pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja davka od dohodkov iz dejavnosti ter prometnega davka pri tožniku kot samostojnem podjetniku ugotovil, da je bila davčna osnova za obračun davka od dohodkov iz dejavnosti in posledično za obračun dohodnine (pri)tožnika nepravilno ugotovljena. Ker bi ugotovljena dejstva mogla pripeljati do drugačne odločbe o odmeri dohodnine, je bil prvostopni organ upravičen in dolžan v roku enega meseca od dneva, ko je izvedel za nova dejstva oziroma pridobil možnost uporabiti nove dokaze, obnoviti postopek, končan z dokončno odmerno odločbo. V obnovljenem postopku se deloma ali v celoti ponovijo prejšnja dejanja ugotovitvenega postopka zaradi tega, ker obnovitveni razlog nakazuje možnost, da je bilo v prejšnjem postopku dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, kar je lahko vplivalo na vsebino odločitve. Ali bo v ponovljenem postopku prišlo do drugačne odmere dohodnine za leto 1996 pa je odvisno od dejstev in okoliščin, ugotovljenih in zbranih v obnovljenem postopku, v katerem je po določbi 138. člena ZUP treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. (Pri)tožnikov ugovor zamude roka za uvedbo obnove in njegovo stališče, da je organ nova dejstva in nove dokaze izvedel že tekom inšpekcijskega postopka in ne z dnem izdaje zapisnika, zavrača z utemeljitvijo, da se šele s sklenitvijo in izdajo zapisnika ugotovljena dejstva povežejo v celoto in ustrezno formulirajo. V obravnavanem primeru je bil zapisnik izdan 30.10.2001, (pri)tožniku pa vročen 7.11.2001. Sklep o uvedbi obnove postopka je prvostopni organ izdal 12.11.2001 in torej pred iztekom roka, ki ga za uvedbo obnove postopka določa zakon. Pritožbeni ugovor, da je bil inšpekcijski pregled pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja davka od dohodkov iz dejavnosti opravljen, ne da bi bil predhodno izdan sklep o obnovi postopka o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1996, zavrača z utemeljitvijo, da v postopku obnove odmere dohodnine ne more uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na drug postopek.

Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu iz razloga bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in s sodbo odloči o stvari tako, da izpodbijano odločbo spremeni tako da pritožbi ugodi, podredno pa, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov davčnega in sodnega postopka. Vztraja pri ugovoru, da so bila nova dejstva in dokazi, na katerih temelji sklep o uvedbi obnove postopka odmere dohodnine, ugotovljena v nasprotju z določbami ZUP, v postopku, ki je bil v nasprotju s 129. členom ZUP uveden v zadevi, o kateri je bilo z odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti že pravnomočno odločeno. Na nezakonito pridobljenih dokazih pa odločbe ni dopustno utemeljevati tudi v primeru, če so bili nezakonito pridobljeni v drugem postopku. Vztraja tudi pri pritožbenem ugovoru prekoračitve roka, ki ga za obnovo postopka po uradni dolžnosti določa ZUP v 2. odstavku v zvezi s prvim odstavkom 263. člena. Davčni organ je izvedel za nova dejstva in nove dokaze ne z zaključkom zapisnika, kot brez pravne podlage navaja tožena stranka, temveč v času inšpekcijskega pregleda med 11.9.2001 in 30.10.2001. Kdaj je nova dejstva dejansko izvedel, pa tožeča stranka ne more ugotoviti, saj zapisnik ni bil voden dnevno, kot to določa 76. člen ZUP. Stališče, ki ga v odločbi zavzame tožena stranka, bi lahko pripeljalo tudi do zlorab – kasnejše izdaje zapisnikov obenem pa tožečo stranko postavlja v neenak položaj z davčnim zavezancem, kadar ta predlaga obnovo postopka. Izpodbijane odločbe ni podpisala uradna oseba, ki je vodila postopek in pripravila osnutek odločbe (prvi odstavek 216. člen ZUP). Tožena stranka je bistveno kršila pravila postopka (89. člen ZUP) tudi s tem, ko je izpodbijano odločbo, kljub izkazanemu pooblastilu vročila stranki neposredno, ne pa njenima pooblaščencema.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri sprejeti odločitvi in pri razlogih zanjo. Predlaga zavrnitev tožbe.

Zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni priglasil. Tožba je utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 261. člena ZUP lahko organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan, začne obnovo postopka po uradni dolžnosti. Pri tem je vezan na rok, določen v 2. odstavku 263. v zvezi s 1. odstavkom 263. člena ZUP. V primeru obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP lahko z obnovo začne v roku enega meseca od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Nova dejstva in novi dokazi morajo biti posebej kvalificirani: taki, da bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bilo to dejstvo - oziroma dokaz - navedeno in uporabljeno v prejšnjem postopku. Gre torej za pravno relevantna dejstva in dokaze, torej take, ki glede na določbe materialnega prava, v obravnavanem primeru Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 in 7/95, v nadaljevanju ZDoh), vplivajo ali bi lahko vplivali na odločitev.

Po določbi 6. člena ZDoh se v osnovo za dohodnino všteva med drugim dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti, zmanjšan za olajšave, ki se priznajo po tem zakonu. Pri odmeri dohodnine davčni organ upošteva dobiček, ugotovljen z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti (89. člen ZDoh). V postopku odmere dohodnine je torej pravno relevantno dejstvo višina dobička, doseženega z opravljanjem dejavnosti, ki pa mora biti skladno z ZDoh ugotovljena z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti. Novo dejstvo in nov dokaz v postopku odmere dohodnine je po navedenem lahko le (na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev) izdana odločba o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti, po kateri se ugotavlja dobiček, drugačen od tistega, ki je bil ugotovljen v prvotnem postopku in upoštevan v postopku odmere dohodnine. Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS, v sodbi opr. št. I Up 331/2000 z dne 16.10.2002 ( Baza SOVS, dokument VS14742).

V obravnavanem primeru je organ prve stopnje uvedel obnovo postopka odmere dohodnine na podlagi novih dejstev in novih dokazov, ugotovljenih v postopku inšpiciranja pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja davka od dohodkov iz dejavnosti, kot izhajajo iz zapisnika z dne 30.10.2001. Odločitev o uvedbi obnove postopka dohodnine je bila torej sprejeta v času, ko drugačna višina dobička z odločbo ni oziroma še ni bila ugotovljena in s tem preuranjeno. Stališče tožene stranke, da je uvedba obnove postopka utemeljena, ker je organ zvedel za dejstvo, da je bila davčna osnova za obračun davka od dohodkov iz dejavnosti ugotovljena nepravilno in da je posledično nepravilno ugotovljena tudi davčna osnova za obračun dohodnine, je po navedenem nepravilno.

Ker ugotovljena nepravilna uporaba določb ZDoh narekuje odpravo izpodbijane odločbe, je sodišče odločbo odpravilo na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00, v nadaljevanju: ZUS) ne da bi presojalo utemeljenost ugovorov, ki jih v tožbi uveljavlja tožeča stranka. Zadevo je vrnilo toženi stranki v ponovni postopek in odločanje skladno z določbo 2. odstavka 60. člena ZUS.

Odločitev o stroških temelji na določbi 3. odstavka 23. člena ZUS, po kateri vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, katerega predmet je le presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega akta.