Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki naložilo plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep II Pg 1866/2010 z dne 19.11.2012, s katerim je odločilo, da se predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 31.8.2012 (zoper sodbo II Pg 1866/2010 z dne 19.4.2012) ne ugodi, saj je v takšnih primerih stranka izrecno oproščena plačila sodne takse skladno s četrtim odstavkom 10. člena ZST-1.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavi ter zadeva vrne v nadaljnji postopek.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom II Pg 1866/2010 z dne 14.1.2013 izreklo: “Pritožba tožene stranke z dne 28.11.2012 zoper sklep opr. št. II Pg 1866/2010 z dne 19.11.2012 se šteje za umaknjeno.“ V obrazložitvi je (med drugim) navedlo, da je sodišče v predmetnem postopku dne 19.11.2012 izdalo sklep opr. št. II Pg 1866/2010, s katerim je odločilo, da se predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 31.8.2012 zoper sodbo opr. št. II Pg 1866/2010 z dne 19.4.2012 ne ugodi. Zoper navedeni sklep je tožena stranka dne 28.11.2012 vložila pritožbo, ob vložitvi katere pa ni plačala sodne takse v višini 33,00 EUR. Sodišče je toženi stranki poslalo plačilni nalog opr. št. II Pg 1866/2012 z dne 30.11.2012 z navedbami, naj v 15 dneh plača sodno takso za pritožbo v znesku 33,00 EUR po tar. št. 1121 ZST-1 in jo opozorilo na posledice neplačila (tretji odstavek 105.a člena ZPP). Sodno pisanje je bilo pooblaščencu tožene stranke vročeno dne 3.12.2012. Ker tožena stranka v določenem roku za plačilo sodne takse (do vključno 18.12.2012) ni plačala, kot ji je bilo naloženo s plačilnim nalogom z dne 30.11.2012, prav tako denarno nakazilo v dobro predhodnega podračuna sodišča ni bilo prejeto v treh delovnih dneh po izteku tega roka, tožena stranka pa tudi ni sodišču dostavila dokazila o plačilu sodne takse pred potekom roka, določenega v plačilnem nalogu, je sodišče, upoštevaje tretji odstavek 105.a člena ZPP štelo pritožbo z dne 28.11.2012 zoper sklep opr. št. II Pg 1866/2010 z dne 19.11.2012 za umaknjen.
Zoper ta sklep je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo vložila tožena stranka brez navedbe pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.
Pritožba navede, da je sodna taksa po plačilnem nalogu, ki je bil toženi stranki vročen 3.12.2012, bila plačana 13.12.2012 z univerzalnim plačilnim nalogom, ki ga prilaga in iz katerega je razvidno,da je točno naveden tako sklic kot račun kakor sta bila navedena v plačilnem nalogu.
Tožena stranka ni priglasila stroškov pritožbe.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je štelo, da sodna taksa v sporni zadevi ni bila plačana, saj je tožena stranka nedvomno izkazala, da je sodna taksa za pritožbo bila pravočasno plačana, ker je bila plačana 13.12.2012 in v celoti s pravilno navedbo reference.
V primeru, ko je plačilo sodne takse izvedeno z referenco, ki je taksnemu zavezancu navedena v plačilnem nalogu, taksni zavezanec ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu (tretji odstavek 6. člena ZST-1), kar pomeni, da mora sodišče samo preverjati, če je sodna taksa plačana in če je plačana pravočasno, kar pa očitno v obravnavani zadevi ni storilo in je štelo, da sodne takse tožena stranka ni plačala.
Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja je sodišče prve stopnje tudi zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da se zaradi neplačila sodne takse šteje pritožba za umaknjeno.
Pritožbeno sodišče pa v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti, ko pazi na pravilno uporabo materialnega prava, ugotavlja, da je izpodbijani sklep nezakonit. Sodišče prve stopnje je namreč zmotno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki naložilo plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep II Pg 1866/2010 z dne 19.11.2012, s katerim je odločilo, da se predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 31.8.2012 zoper sodbo II Pg 1866/2010 z dne 19.4.2012 ne ugodi, saj je v takšnih primerih stranka izrecno oproščena plačila sodne takse skladno s četrtim odstavkom 10. člena ZST-1, ki glasi: „V postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, o ugovoru zoper plačilni nalog iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona ter v upravnih sporih o priznanju mednarodne zaščite po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito, se taksa ne plača.„ Ob upoštevanju takšne zakonske ureditve je sodišče prve stopnje ravnalo nezakonito, ko je toženo stranko s plačilnim nalogom pozivalo na plačilo sodne takse za pritožbo in izdalo posledično nezakonit, sedaj pritožbeno izpodbijani, sklep, s katerim je štelo pritožbo za umaknjeno zaradi neplačila sodne takse.
Ker je tožena stranka oproščena plačila sodne takse za pritožbo po zakonu samem, je poziv na plačilo sodne takse nezakonit in četudi tožena stranka sploh ne bi plačala sodne takse za pritožbo na podlagi plačilnega naloga, je ne bi mogle doleteti posledice, kot izhajajo iz izpodbijanega sklepa, ker je ta nezakonit. Tako se po navedenem pokaže pritožba kot utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo v nadaljnji postopek pred sodiščem prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).
Ker tožena stranka ni priglasila stroškov pritožbe, se pritožbenemu sodišču glede njih ni bilo potrebno izrekati.