Jedro

Izpad pričakovanega prihodka ne predstavlja težko popravljive škode.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča in tožena stranka sami trpita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločbo tožene stranke o podelitvi koncesije za upravljanje gospodarske javne službe urejanja javne razsvetljave v občini ... z dne 5. 3. 2009, s katero je tožena stranka med drugim odločila, da se podjetju A. d.o.o. podeljuje koncesija za opravljanje izbirne gospodarske javne službe urejanja javne razsvetljave v Občini ... (1. točka izreka); dejavnost iz 1. točke odločbe se opravlja v skladu s pogodbo o koncesiji (2. točka izreka); koncesija se podeljuje za obdobje sedem let z možnostjo podaljšanja koncesijske pogodbe za polovično dobo sklenjene pogodbe (3. točka izreka).

2. Hkrati s tožbo je tožeča stranka zahtevala izdajo začasne odredbe, v kateri je predlagala, da sodišče zadrži sklenitev koncesijske pogodbe z družbo A. d.o.o..(izbrani ponudnik).

3. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe (1. točka izreka), odločitev o stroških postopka pa je pridržalo za končno odločbo (2. točka izreka).

4. Sodišče prve stopnje je presojalo izpolnjenost pogojev za izdajo začasne odredbe po drugem in tretjem odstavku 32. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotavlja, da tožeča stranka zgolj z zatrjevanjem izpada (pričakovanih) prihodkov in posledično potrebe po odpuščanju delavcev ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode. Glede ureditvene začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 pa ugotavlja, da predlog tožeče stranke po vsebini ni v okviru zatrjevanega spornega razmerja, ga presega in gre mimo njega.

5. V pritožbi zoper izpodbijani sklep tožeča stranka navaja, da je kot delniška družba usmerjena v ustvarjanje dobička za lastnike družbe, hkrati pa s svojo socialno noto skrbi tudi za zaposlene. Ukvarja se samo s storitvami javne razsvetljave, je eden največjih strokovnjakov na svojem področju, zaradi izgube spornega posla pa bo izgubila visoko usposobljen kader, kar zanjo predstavlja nenadomestljivo škodo. Zato bo oteženo tudi nadaljnje pozitivno poslovanje družbe. Kljub uspehu v sporu ne bo mogla ohraniti svojega pravnega položaja in položaja na trgu. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da predlog za izdajo začasne odredbe ni v okviru zatrjevanega razmerja ter da ga presega oziroma gre mimo njega. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

6. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

7. Pritožba ni utemeljena.

8. Na podlagi določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Na podlagi določbe tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 pa lahko tožnik iz razloga iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetno izkaže za potrebno.

9. Začasna odredba predstavlja nujni ukrep, s katerim sodišče, ob izpolnjenih zakonskih pogojih (začasno) odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oziroma na ustrezen način začasno uredi sporno pravno razmerje. Odločanje o začasni odredbi zahteva restriktiven pristop. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, predvsem pa mora izkazati, da je taka škoda zanjo težko popravljiva. Če pa predlaga ureditveno začasno odredbo (tretji odstavek 32. člena ZUS-1), mora poleg navedenega še konkretno predlagati, na kakšen način in kako naj se začasno uredi stanje.

10. Tako v primeru začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 kot v primeru regulatorne začasne odredbe (tretji odstavek 32. člena ZUS-1) je prvi pogoj verjetnost nastanka škode, ki za predlagatelja začasne odredbe predstavlja težko popravljivo škodo. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da v obravnavanem primeru verjetnost nastanka take škode ni izkazana. Izpad prihodka, ki ga je tožnik ob prijavi na javni razpis pričakoval (iz spisov ne izhaja, da bi tožnik do sedaj pri ponudniku-toženi stranki opravljal posle, ki so predmet javnega razpisa), ne more predstavljati škode. Pri tem tožnik tudi ni z ničemer izkazal, kaj takšen izpad (pričakovanega) prihodka sploh predstavlja v poslovanju družbe. Zato izpad takega (pričakovanega) prihodka ne predstavlja težko popravljive škode. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da vsaka škoda še ni težko popravljiva, pri čemer pritožbeno sodišče poudarja, da materialna škoda sama po sebi praviloma ne predstavlja težko popravljive škode. Tudi trditev tožnika v zahtevi za izdajo začasne odredbe, da bo zaradi sklenitve pogodbe (z izbranim ponudnikom) na podlagi izpodbijane odločbe najmanj pet delavcev izgubilo službo, ni z ničemer izkazana. Ta tožnikova trditev je tudi nelogična, saj pravzaprav pomeni, da je tožnik število zaposlenih že predhodno povečeval, in to na podlagi kandidature na javnem razpisu.

11. Ker v obravnavanem primeru ni izpolnjen prvi pogoj za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu (verjetnost nastanka težko popravljive škode), je pravno nepomembno, ali je bil tožnikov predlog za izdajo regulatorne začasne odredbe v okviru zatrjevanega spornega razmerja oziroma ali ga dejansko presega, zato se do tega pritožbeno sodišče ni opredeljevalo.

12. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1), saj je tudi Vrhovno sodišče ugotovilo, da niso bili izpolnjeni zakonsko določeni pogoji za izdajo začasne odredbe po drugem oziroma tretjem odstavku 32. člena ZUS-1. 13. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Ker tožena stranka z odgovorom na pritožbo ni v ničemer pripomogla k rešitvi zadeve, ravno tako sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).