Jedro

Po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru jezikovna razlaga sporne določbe ne zadošča, saj je ob uporabi logične in teleološke (namenske) razlage jasno razvidno, da sta bila pogoja dva: izbris plombe in izjava o nameri o izdaji izbrisne pobotnice. Ker plomba do odstopa od predpogodbe ni bila izbrisana, je tudi po oceni višjega sodišča prišlo do pretrganja vzročne zveze med opustitvijo tožene stranke in nastalo škodo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki znesek višini 582.741,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne vložitve tožbe dalje do plačila, vse v 15-tih dneh. Obenem je tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženi stranki v roku 15 dni plačati pravdne stroške v višini 3.156,75 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da sodišče druge stopnje sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, toženi stranki pa naloži plačilo vseh stroškov. Priglaša pritožbene stroške. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravdni stranki sta, tožeča stranka kot kreditojemalec, tožena stranka pa kot kreditodajalec sklenili Kreditno pogodbo št. 001 z dne 18. 9. 2012 (po spremembi evidenčne številke 000, priloga A10 in A12) z Dodatkom št. 1 z dne 18. 9. 2012 (priloga A11), katere predmet je bil kredit v višini 600.000,00 EUR. V skladu z omenjenim dodatkom je imela tožeča stranka možnost predčasnega vračila kredita, vračilo kredita pa je bilo možno tudi na podlagi prejetih kupnin s strani tretjih oseb – kupcev nepremičnin. Pravdni stranki sta istega dne sklenili tudi Pogodbo o zastavi nepremičnin, na podlagi katere se je terjatev zavarovala z vknjižbo hipoteke na nepremičninah tožeče stranke z ID znaki 0000-1, 0000-2 in 0000-5 (priloga A13). Poleg tega sta imeli pravdni stranki sklenjeno tudi kreditno pogodbo št. 002 z dne 8. 3. 2013 za kredit v višini 1,200.000,00 EUR, vračilo katerega je zapadlo 19. 7. 2013, terjatev pa ni bila zavarovana z omenjeno hipoteko (priloga A9). Tožeča stranka je kot bodoča prodajalka z družbo C. d. o. o. kot bodočim kupcem dne 25. 4. 2013 sklenila predpogodbo za prodajo zgoraj navedenih nepremičnin za kupnino 1,585.731,35 EUR z DDV (priloga A20). Tožeča stranka je nato toženi stranki v mesecu maju 2013 po elektronski pošti poslala predpogodbo s prošnjo za izdajo izjave, pod katerimi pogoji bi v primeru prodaje s hipoteko obremenjenih nepremičnin in po plačilu kredita na podlagi kreditne pogodbe z dne 18. 9. 2012 dala izbrisno dovoljenje za izbris vknjiženih hipotek na teh nepremičninah (priloga A2), vendar pa tožena stranka izjave ni podala. Družba C. d. o. o. je dne 30. 4. 2014 odstopila od predpogodbe z dne 25. 4. 2013 (priloga A3). Tožeča stranka je nato kot prodajalec z družbo L. d. o. o. dne 3. 6. 2014 sklenila prodajno pogodbo, katere predmet je bila nepremičnina z ID znakom 0000-2 za kupnino 600.000,00 EUR z DDV (priloga A40), dne 21. 11. 2016 pa je sklenila prodajno pogodbo z družbo V. d. o. o. za nepremičnino z ID znakom 0000-1 in 0000-5 za kupnino 600.000,00 EUR z DDV. Tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo škode, ki naj bi ji nastala, ker tožena stranka do 30. 4. 2014 ni podala izjave, pod katerimi pogoji, bi v primeru prodaje s hipoteko obremenjenih nepremičnin in po plačilu kredita na podlagi kreditne pogodbe z dne 18. 9. 2012 dala izbrisno dovoljenje za izbris vknjiženih hipotek na teh nepremičninah.

5. Glede na to, da bi bil kredit po kreditni pogodbi z dne 18. 9. 2012 z realizacijo predpogodbe poplačan, je po oceni prvostopenjskega sodišča nerazumljivo, zakaj tožena stranka izjave, pod katerimi pogoji bo dovolila izbris hipotek, ni podala. Po oceni prvostopenjskega sodišča je tožena stranka ravnala v nasprotju z načelom prepovedi povzročanja škode (10. člen OZ), saj bi se ob potrebni (profesionalni) skrbnosti morala zavedati, da lahko tožeči stranki zaradi opustitve izdaje izjave nastane škoda zaradi nerealizacije pogodbe. Ne glede na to pa odškodninska odgovornost tožene stranke ni podana, saj je prišlo do pretrganja vzročne zveze med opustitvijo tožene stranke in zatrjevano škodo. V času odstopa od predpogodbe namreč ni bil izpolnjen tudi drugi pogoj za sklenitev glavne pogodbe, to je izbris plombe Dn. št. .../2013 na spornih nepremičninah. V 7. členu predpogodbe je bilo namreč dogovorjeno, da bosta pogodbeni stranki glavno pogodbo sklenili v roku 30 dni od dne izbrisa plombe po Dn. št. .../2013 ob pogoju predložitve izjave hipotekarnega upnika. Navedena plomba je predstavljala zaznambo izvršbe drugega upnika tožeče stranke, to je Banke B., in sicer na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku opr. št. In .../2013. Iz izjave o odstopu od predpogodbe izhaja, da je bodoči kupec od predpogodbe odstopil, ker pogoji po 7. členu predpogodbe niso bili izpolnjeni, pri čemer pa ni posebej opredeljeno, zaradi neizpolnitve katerega od pogojev je bodoči kupec od predpogodbe odstopil. Sodišče prve stopnje je pritrdilo toženi stranki, da tudi če bi izjavo o nameri o izdaji izbrisne pobotnice podala, do sklenitve glavne pogodbe ne bi prišlo, ker plomba Dn. št. .../2013 do odstopa od predpogodbe ni bila izbrisana. Izbris ID omejitve 111 na podlagi navedene plombe na nepremičnini z ID znakom 0000-2 je bil izveden dne 31. 7. 2014, na nepremičninah z ID znakom 0000-1 pa do dneva vložitve pripravljalne vloge tožene stranke dne 22. 2. 2017 še ni bil izveden. Drugi pogoj za sklenitev glavne pogodbe je bil, da je plomba že izbrisana in ne le, da Banka B. poda izjavo o nameri izbrisa. Glede na navedeno je po oceni prvostopenjskega sodišča nebistven tudi kasnejši izbris te plombe, torej izbris po odstopu od predpogodbe.

6. Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja sprejelo materialno pravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Odločitev, ki jo je sprejelo, je tudi v zadostni meri in prepričljivo obrazložilo, zato pritožbeno sodišče kot pravilne sprejema razloge prvostopenjske sodbe in se v izogib nepotrebnemu ponavljanju nanje sklicuje, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa dodaja še naslednje.

7. Tožeča stranka v pritožbi vztraja, da je bil bistveni pogoj za sklenitev glavne pogodbe izbris hipoteke tožene stranke oziroma da je kupec odstopil od sklenjene predpogodbe zgolj zaradi pasivnosti tožene stranke. Po oceni pritožbenega sodišča navedeni pritožbeni očitek ni utemeljen. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da izjava tožene stranke ni bila edini pogoj za sklenitev prodajne pogodbe, pač pa je bil pogoj za sklenitev prodajne pogodbe tudi izvedba izbrisa plombe. In ker ta pogoj do odstopa od predpogodbe ni bil izpolnjen, ni mogoče zaključiti, da do sklenitve glavne pogodbe ni prišlo zgolj zaradi opustitve tožene stranke.

8. Pritožnica izpostavlja dikcijo 7. člena predpogodbe1 in navaja, da je ob jezikovni razlagi navedene določbe mogoče razbrati, da je bil pogoj za sklenitev glavne pogodbe predložitev izjave hipotekarnega upnika, izbris plombe pa je bil določen le kot rok za sklenitev prodajne pogodbe. Po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru jezikovna razlaga sporne določbe ne zadošča, saj je ob uporabi logične in teleološke (namenske) razlage jasno razvidno, da sta bila pogoja dva: izbris plombe in izjava o nameri o izdaji izbrisne pobotnice. Ker plomba Dn. št. .../2013 do odstopa od predpogodbe ni bila izbrisana, je tudi po oceni višjega sodišča prišlo do pretrganja vzročne zveze med opustitvijo tožene stranke in nastalo škodo.

9. Pritožnica navaja, da je kot dokaz za trditve o razlagu za odstop od predpogodbe že v tožbi predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika kupca C. d. o. o., vendar sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo, zato naj bi ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnica res v zvezi z navedbami pod točko II tožbe med drugim predlagala tudi zaslišanje zakonitega zastopnika C. d. o. o., vendar navedeni dokazni predlog sodišča ne zavezuje k izvedbi tega dokaza, saj tožeča stranka ni konkretizirala, katero pravno relevantno dejstvo naj bi se dokazovalo z izvedbo tega dokaza. Tožeča stranka namreč ni navedla nič konkretnega o obstoju ustnega dogovora s kupcem, ki bi se razlikoval od tega, kar je zapisano v 7. členu predpogodbe. Tožeča stranka je navedeni dokazni predlog podala, ne da bi pred tem postavila določne trditve o nosilnih pravno odločilnih dejstvih glede obstoja ustnega dogovora, ki naj bi ga z navedeno pričo dokazovala. Naše civilno procesno pravo pa ne dopušča informativnih dokazov (prim. prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP), s katerimi želi stranka nadomeščati pomanjkljivo trditveno podlago. Zato je pritožbeni očitek glede neizvedenega dokaza neutemeljen.

10. Pritožnica navaja, da je bil dogovor med tožnico in Banko B., da bo banka nemudoma po prejemu izjave o nameravani izdaji izbrisne pobotnice tožene stranke umaknila predlog za izvršbo, navedeno trditev pa naj bi tožeča stranka dokazno podprla z navedbami in dokazi o kasnejšem ravnanju Banke B. Pritožbeni očitek ni utemeljen. Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi banka B. predlog za izvršbo umaknila pred prodajo nepremičnine oziroma pred prejemom plačila, kar je tudi logično. Pritožbeno sodišče poudarja, da glede na besedilo 7. člena predpogodbe za sklenitev glavne pogodbe ni zadoščala preliminarna izjava o izbrisu plombe (prim. pisno izjavo priče K. M. na red. št. 39 spisa, izpovedbo te priče na glavni obravnavi dne 10. 1. 2018 kot tudi elektronska sporočila v zvezi z izjavo o izdaji izbrisne pobotnice in umikom predloga o izvršbi z dne 3. 6. 2014 in 6. 6. 2014, priloge A63-69). Iz navedene listinske dokumentacije, na katero se sklicuje pritožnica, enostavno ni razvidno, da bi banka B. kadarkoli umaknila predlog za izvršbo pred prejemom plačila. Tudi iz izjave z dne 26. 11. 2013 (priloga A79), na katero opozarja pritožnica, jasno izhaja, da bo banka B. umaknila izvršbo na nepremičninah po prejemu plačila. Kot že rečeno pa takšna preliminarna izjava glede na dikcijo 7. člena predpogodbe ne zadošča, saj je bil pogoj za sklenitev glavne pogodbe, da je plomba že izbrisana. Ne držijo niti pritožbene navedbe, da naj bi tožeča stranka (v nasprotju z ugotovitvami prvostopenjskega sodišča) argumentirano zavračala navedbe tožene stranke o izbrisu plombe Banke B., ki naj bi bil v 7. členu predpogodbe zapisan zgolj kot rokovna zaveza. Pritožnica opozarja, da je v tretji pripravljalni vlogi kot tudi v četrti pripravljalni vlogi prerekala navedbe tožeče stranke glede pomena izbrisa plombe. Vendar gre tudi v teh vlogah zgolj za pavšalno zanikanje brez konkretnih trditev, kot je pojasnilo pravilno že sodišče prve stopnje.

11. Niso utemeljeni pritožbeni očitki v smeri t. i. sodbe presenečenja in o pomanjkljivem materialnem procesnem vodstvu sodišča prve stopnje. Sodba presenečenja bi bila izkazana, če bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev v sporu bistvena povsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanju drugačne pravne ocene ne bi navajala, ker jih tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene (tako tudi VSL sodba I Cpg 371/2012). V konkretnem primeru pa je pomen izbrisa plombe Dn. št. .../2013 oziroma izbrisa zaznambe izvršbe upnika Banke B. izpostavila že tožena stranka. Zato ni naloga sodišča, da dodatno opozarja na pravno relevantnost tega dejstva. Takšno ravnanje sodišča bi preseglo okvir materialnega procesnega vodstva. Materialno procesno vodstvo je določeno v tesni povezanosti z dolžno skrbnostjo strank pri navajanju in dokazovanju. Obveznost sodišča namreč ni neomejena. Določena je v sorazmerju z vlogo vseh subjektov v postopku in z upoštevanjem temeljnih pravic strank do enakega obravnavanja pred sodiščem (tako tudi VSL sodba I Cpg 1116/2012).

12. V zvezi s pritožbenimi navedbami o dogajanju na zadnjem naroku za glavno obravnavo v zvezi z ne(izvedbo) preostalih dokazov pritožbeno sodišče ugotavlja, da zapisnik o tej glavni obravnavi navedb pritožnice ne potrjuje.

13. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede četrtega odstavka 51. člena Obligacijskega zakonika (OZ), da so pri obličnih pogodbah veljavni tudi poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da tožnica takšnega ustnega dogovora niti ni konkretno zatrjevala, kaj šele dokazala. Poleg tega tudi sicer ne bi šlo za dogovor, s katerim bi se samo zmanjšale oziroma olajšale obveznosti ene stranke, pač pa bi se tudi otežil položaj druge stranke. Zato pritožnica s sklicevanjem na omenjeno določilo ne more uspeti.

14. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb postopka po 14. točki in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj se sodišče prve stopnje ne bi izjasnilo o pomenu izjave Banke B. z dne 26. 11. 2013 oziroma naj bi bila v zvezi s tem podana t. i. protispisnost. Sodišče prve stopnje se je o tem jasno in pravilno izjavilo v prvem odstavku 13. strani sodbe. Pritožbeno sodišče zaključkom prvostopenjskega sodišča v celoti pritrjuje. Zato ni v zvezi s tem podana niti t. i. protispisnost. 15. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku dokazno oceno sprejelo z ustreznim dokaznim standardom z ustreznimi metodami ugotavljanje dejanskega stanja in s prepričljivo argumentacijo. Pritožbeni razlogi niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP). Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške.

1 V 7. členu predpogodbe je bilo določeno: pogodbeni stranki se dogovorita, da bosta glavno pogodbo sklenili v roku 30 dni od dne izbrisa plombe Dn. št. .../2013 (ID postopka 222) ob pogoju predložitve izjave hipotekarnega upnika Banke A. d. d.