Jedro

Na podlagi vlaganj v nepremičnino brez soglasja solastnikov se ne more spreminjati solastniških deležev, ker za to ni pravne podlage.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka 1.436,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da je na nepremičnini parc. št. 20 k. o. X lastnik do ¾, toženka pa do ¼. Tožniku je naložilo, da je dolžan toženki povrniti njene pravdne stroške 2.264,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Proti sodbi se tožnik pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka in predlaga razveljavitev sodbe. Navaja, da je tožnik po razvezi obsežno vlagal v nepremičnino, saj je bila neprimerna za bivanje. V nepravdnem postopku je cenilec upošteval tako dograjeno vrednost objekta in ne stanje ob razpadu skupnosti. Pri polovičnem solastnem deležu je vrednostno v deležu tožene stranke zajeto vse, kar je tožnik sam naknadno vložil. To bi pomenilo, da bi pri razdružitvi moral izplačati toženo stranko v višini tako povečane vrednosti njenega premoženja in bi svoja vlaganja plačal dvakrat. Zato ima tožnik interes, da izposluje ali večji solastni delež na nepremičnini ali pa dobi povrnjena vlaganja. S tem bi bila razrešena sporna vprašanja, ki izhajajo iz nepravdnega postopka. Zato bi bilo smotrno dopustiti spremembo tožbe, saj bi to dokončno uredilo razmerja med strankama. Odločitev sodišča je preuranjena in se opira le na trditve strank, ne pa na dokaze. Tožnik zato meni, da je bila ocena sodišča, ko spremembe tožbe ni dovolilo, v nasprotju z določbo 185. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Prav tako je sodišče zmotno uporabilo določbo 48. člena SPZ, saj je upoštevalo le stvarnopravni zahtevek za povečanje solastnih deležev, čeprav bi v istem materialnopravnem okviru lahko odločilo o spremenjenem zahtevku, katerega spremembe pa ni dovolilo. Sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, med seboj pa so si v nasprotju.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo zanika vse pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je s tožbo zoper toženko uveljavljal stvarnopravni tožbeni zahtevek, s katerim je na nepremičnini parc. št. 20 k. o. X zahteval spremembo solastniških deležev zaradi njegovih obsežnejših vlaganj v nepremičnino po prenehanju zanajzakonske skupnosti. Pravdni stranki sta namreč solastnika sporne nepremične vsak do ½, s tožbo pa je zahteval povečanje njegovega solastniškega deleža na ¾ in zmanjšanje toženkinega na ¼. Med postopkom je tožnik po pozivu sodišča, da popravi nesklepčno tožbo, spremenil tožbeni zahtevek tako, da je postavil alternativni ugotovitveni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je povečana vrednost nepremičnine 52.000,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi in predstavlja posebno premoženje tožnika, kar naj se prizna in izpolni ob razdružitvi nepremičnine ali na ugotovitev, da poleg obstoječega deleža tožnika obstoji še njegova terjatev do toženke v znesku 52.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kar bi bila toženka dolžna priznati in izpolniti ob razdružitvi nepremičnine. Skliceval se je na nujnost in potrebnost vlaganj, ker brez njih objekt ne bi bil sposoben za bivanje. Tožena stranka ni privolila v spremembo tožbe, po njenem je modificirani tožbeni zahtevek povsem nerazumljiv. Prvostopenjsko sodišče je o spremembi tožbe s sklepom odločilo na glavni obravnavi 26. 8. 2015. Objektivne spremembe tožbe ni dovolilo. Odločitev je obrazložilo v izpodbijani sodbi (prvi odstavek 331. člena v zvezi s 329. členom ZPP) s tem, da dovolitev spremembe tožbe ni smotrna za končno ureditev razmerij med strankama. Tožeča stranka namreč tudi po drugem pozivu sodišča tožbe ni popravila tako, da bi bila sklepčna, odločitev o tožbenem zahtevku pa je zrela za odločitev.

6. Bistvo pritožbe je v očitku, da bi moralo prvostopenjsko sodišče dovoliti predlagano spremembo tožbe na podlagi 185. člena ZPP, ker bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerij med strankama, ne pa odločati o tožnikovem stvarnopravnem zahtevku, čeprav pri njem ni več vztrajal. 7. V konkretnem primeru je bila predlagana sprememba tožbe po 184. členu ZPP, pri kateri je za spremembo potrebna privolitev tožene stranke. Vendar pa lahko sodišče na podlagi prvega odstavka 185. člena ZPP dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerij med strankama. Sodišče mora pri tem upoštevati vse okoliščine primera in slediti načelu ekonomičnosti postopka. Prvostopenjsko sodišče je navedeno upoštevalo in pravilno sklenilo, da se sprememba tožbe ne dovoli, ker tudi obravnavanje spremenjenega tožbenega zahtevka ne bi dokončno uredilo spornih razmerij med strankama, pač pa bi postopek, ker je zadeva zrela za odločitev, s tem le podaljšalo. Za ugotovitveni tožbeni zahtevek po spremenjeni tožbi namreč tožnik ni izkazal pravnega interesa, kot bi to moral storiti glede na določbo 181. člena ZPP. Pritožba nima prav, da bi bilo smotrno glede na okoliščine v konkretni zadevi dopustiti prav vsako spremembo tožbe, prav tako odločitev ni preuranjena.

8. Odločitev o zavrnitvi tožnikovega zahtevka na določitev večjega solastninskega deleža na nepremičnini je materialnopravno pravilna. S pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 728/2009 z dne 4. 1. 2012 je sodišče ugotovilo obseg skupnega premoženja pravdnih strank in določilo njun polovični delež na sporni nepremičnini. Kot je prvostopenjsko sodišče tožniku v sodbi pravilno pojasnilo, se na podlagi vlaganj v nepremičnino brez soglasja solastnikov ne more spreminjati solastniških deležev, ker za to ni pravne podlage.(1) Za vlaganja v nepremičnino, kot jih v tožbi zatrjuje, po 48. členu SPZ ne more zahtevati povečanja njegovega stvarnopravnega deleža na sporni nepremičnini. Ker tožba ni sklepčna, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.

9. Pritožbeno sodišče v sodbi ni ugotovilo drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se sklicuje pritožba, niti tistih, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Sodba ima razloge v odločilnih dejstvih, ti razlogi si ne nasprotujejo in niso protispisni, zato ni podlage za pavšalni očitek o bistveni kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker so vsi pritožbeni očitki neutemeljeni, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Pritožnik mora sam kriti svoje stroške neuspele pritožbe, dolžan pa je povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške za odgovor na pritožbo, ki so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo po predloženem stroškovniku v vlogi.

Op. št. (1): Sodba VS RS II Ips 212/2015, II Ips 1216/2008.