Jedro

Prva in druga alineja tretjega odstavka 97. člena jasno določata, koliko dni dodatnega dopusta se delavcu odmeri iz teh naslovov. Čeprav ima tožnica najmanj 60 % telesno okvaro, vendar ni hkrati tudi invalid II. kategorije, zato ni upravičena do dodatnih treh dni dopusta po 1. alineji, prav tako ni upravičena do dopusta za vsak primer posebej, in sicer kot invalid II. kategorije in posebej za delavca s 60 % telesno okvaro.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se obvestilo tožene stranke o odmeri letnega dopusta za leto 2016 z dne 5. 2. 2016 odpravi in razveljavi v delu, ki se nanaša na merilo "invalid, ki dela v krajšem delovnem času in delavec s 60 % telesno okvaro"; za ugotovitev, da ima tožeča stranka pri toženi stranki pravico do letnega dopusta na podlagi merila "invalid, ki dela v krajšem delovnem času in delavec s 60 % telesno okvaro" skupno dodatnih 10 dni letnega dopusta; da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni izdati obvestilo o odmeri letnega dopusta za leto 2016, v katerem tožeči stranki po merilu "invalid, ki dela v krajšem delovnem času in delavec s 60 % telesno okvaro" odmeri 10 dni letnega dopusta, v nasprotnem to obvestilo nadomesti sodba; da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki plačati stroške postopka v znesku 199,91 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi s stroškovno posledico. Navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka invalid III. kategorije s krajšim delovnim časom in 60 % telesno okvaro. Na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je napačno uporabilo materialno pravo glede ugotovitve števila dni letnega dopusta, ki tožeči stranki pripada na podlagi ZDR-1, kakor tudi na podlagi KPDb in KP NLB. Zmotno uporabo materialnega prava zatrjuje, ker ZDR-1 v tretjem odstavku 159. člena določa, da med drugimi, invalidi in delavci z najmanj 60 % telesno okvaro, imajo pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta, navedena določba pa pomeni, da za vsako od naštetih kategorij delavcu pripada po tri dni dopusta. Zatrjuje bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker naj bi bilo iz obrazložitve sodbe razvidno zgolj, da sodišče prve stopnje upošteva izključno slovnično razlago določb Kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva Slovenije in Kolektivne pogodbe tožene stranke, da je potrebno izpolniti vse pogoje, ki so povezani s predmetnim veznikom "in". Takšni razlagi sodišča prve stopnje nasprotuje. Meni, da gre pri invalidnosti in telesni okvari za dve popolnoma različni kategoriji delavcev, ki imajo tudi različne pravice in obveznosti in jih ni mogoče enačiti, še manj pa medsebojno pogojevati. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih zatrjuje pritožba, da je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, sprejeta odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta bistvena kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Takih pomanjkljivosti izpodbijana sodba nima. To bistveno kršitev pritožba uveljavlja pod očitkom zmotne uporabe materialnega prava, vendar neutemeljeno. Izpodbijana sodba vsebuje jasne razloge o vseh zatrjevanih odločilnih dejstvih, med njimi pa ni nikakršnih nasprotij, niti niso v nasprotju z izrekom, zato je pritožbeno sodišče sodbo lahko preizkusilo.

7. V predmetnem sporu tožeča stranka od tožene stranke zahteva, da ji odmeri 5 dni dodatnega dopusta, in sicer 3 dni po 1. alineji tretjega odstavka 97. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva Slovenije, kot delavcu z najmanj 60 % telesno okvaro in dodatno 2 dni po 2. alineji 80. člena Kolektivne pogodbe tožene stranke, posebej kot invalidu, ki dela v skrajšanem delovnem času in posebej kot delavcu z najmanj 60 % telesno okvaro.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki med strankama niso sporne, izhaja: - da je bila tožnici s sklepom ZPIZ z dne 8. 1. 1981 priznana 60 % telesna okvara; - da je bila tožnica z odločbo ZPIZ z dne 17. 10. 2011 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in ji je bila priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom; - da je tožena stranka tožnici dne 5. 2. 2016 izdala obvestilo o odmeri letnega dopusta, s katerim ji je za leto 2016 odmerila 40 dni letnega dopusta, od tega 5 dni iz naslova "invalid, ki dela v krajšem delovnem času in delavec s 60 % telesno okvaro"; - da tožeča stranka vtožuje še dodatnih 5 dni letnega dopusta na podlagi določil Kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva Slovenije1 in Kolektivne pogodbe tožene stranke.

9. Sodišče prve stopnje je upoštevajoč določbe Kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva Slovenije in Kolektivne pogodbe tožene stranke zahtevek tožnice utemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je tožena stranka tožnici iz naslova invalidnosti in 60 % telesne okvare skupaj pravilno odmerila 5 dni dodatnega letnega dopusta.

10. Zakon o delovnih razmerjih2 v 59. členu ureja pridobitev pravice in minimalno trajanje letnega dopusta. V tretjem odstavku določa, da starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v 159. členu ZDR-1, se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi (prvi odstavek 160. člena ZDR-1).

11. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije v tretjem odstavku 97. člena določa: - da se invalidu II. kategorije in delavcu z najmanj 60 % telesno okvaro odmeri letni dopust v trajanju tri dni (1. alineja); - da se invalidu III. kategorije odmeri letni dopust v trajanju 3 dni (2. alineja).

12. Tožena stranka je tožnici po tej kolektivni pogodbi priznala tri dni dodatnega dopusta po 2. alineji tretjega odstavka 97. člena kot invalidu III. kategorije. Zmotno je zatrjevanje pritožbe, da bi morala tožena stranka na podlagi teh določil tožnici priznati 6 dni dodatnega dopusta in sicer 3 dni po 1. alineji (ker ima 60 % telesno okvaro) in 3 dni po drugi alineji (kot invalidu III. kategorije). Prva in druga alineja tretjega odstavka 97. člena jasno določata, koliko dni dodatnega dopusta se delavcu odmeri iz teh naslovov. Čeprav ima tožnica najmanj 60 % telesno okvaro, vendar ni hkrati tudi invalid II. kategorije, zato ni upravičena do dodatnih treh dni dopusta po 1. alineji, prav tako ni upravičena do dopusta za vsak primer posebej, in sicer kot invalid II. kategorije in posebej za delavca s 60 % telesno okvaro, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje.

13. Tožnica je tudi iz naslova 60 % telesne okvare pridobila pravico do dodatnega dopusta in sicer na podlagi 80. člena Kolektivne pogodbe tožene stranke (A6), ki določa, da se poleg dopusta, opredeljenega v Kolektivni pogodbi dejavnosti bančništva, delavcem odmeri še dodatni dopust v primerih, ki so taksativno navedeni v tem členu, in sicer: - za delo v izmeni, vendar le v primeru, če dela v izmeni v zaporedju - dodatno 1 dan (1. alineja); - invalidu, ki dela v skrajšanem delovnem času in delavcu z najmanj 60 % telesno okvaro - dodatno 2 dni (2. alineja); - delavcu, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje in težko duševno prizadeto odraslo osebo - dodatno 1 dan (3. alineja).

14. Tožena stranka je tako tožnici po 2. alineji 80. člena kot invalidu, ki dela v skrajšanem delovnem času in delavcu z najmanj 60 % telesno okvaro odmerila dodatno 2 dni dopusta. Neutemeljeno je pritožbeno zatrjevanje, da bi ji toženka na tej podlagi morala priznati še dodatno 2 dni dopusta, ker naj bi predstavljalo podlago za dodatno odmero dopusta vsak v tej alineji naveden dejanski stan posebej (invalid, ki dela v skrajšanem delovnem času in delavec z najmanj 60 % telesno okvaro). Odmera dodatnega dopusta 2 dni za vsak naveden dejanski stan posebej bi bila utemeljena le, če bi bila invalidnost in telesna okvara navedeni vsaka v svoji alineji ali pa, če bi bilo v 2. alineji dopisano pojasnilo, da pripadata delavcu dodatna 2 dni dopusta za vsak primer posebej. Ker sta oba primera navedena v isti alineji (2. alineja), med njima pa je veznik in, pomeni, da delavcu pripadata dodatna 2 dni dopusta ob kumulativnem izpolnjevanju obeh pogojev, ki jih tožnica po tej alineji tudi izpolnjuje. Tožena stranka je tako tožnici iz tega naslova pravilno odmerila 2 dodatna dneva letnega dopusta in je nasprotno zavzemanje pritožbe neutemeljeno.

15. Ker je tožena stranka tožnici pravilno odmerila dopust tako po 2. alineji tretjega odstavka 97. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva Slovenije - dodatno 3 dni in 2. alineji 80. člena Kolektivne pogodbe tožene stranke - dodatno 2 dni, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

16. Ker niso podani pritožbeni razlogi in razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ker ta ni doprinesel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 5/11 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj. - ZDR-1.