Jedro

Objektivna nepristranskost sodišča kot nosilca sodne funkcije bi nedvomno utegnila biti prizadeta, če bi v odškodninskem sporu, v katerem tožeča stranka zatrjuje nastanek škode zaradi napačnega ravnanja sodišča, sodilo to isto sodišče.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrožno sodišče v Kranju.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložila tožbo za plačilo odškodnine, za škodo, ki naj bi ji nastala zaradi nezakonitega dela sodnice v stečajnem postopku, ki je tekel pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. St ... Naknadno je vložila še predlog za prenos krajevne pristojnosti, v katerem navaja, da je že pojmovno izključeno, da bi v tem primeru sodišče in razpravljajoči sodniki lahko odločali objektivno, ampak jim je mogoče očitati subjektivno naravnanost. 2. Predlog je utemeljen.

3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi za prenos pristojnosti. Primarni razlog za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP je sicer smotrnost, vendar pa se pomembnost instituta delegacije kaže zlasti tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja iz 23. člena Ustave RS. Za obstoj nepristranskosti sojenja sta odločilna tako subjektivni kriterij (pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča o konkretnem primeru) kot tudi objektivni kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja zato ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. V skladu s tem izhodiščem pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ iz 67. člena ZPP zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje Vrhovno sodišče šteje tudi okoliščine, ki jih navaja tožeča stranka. Objektivna nepristranskost sodišča kot nosilca sodne funkcije bi nedvomno utegnila biti prizadeta, če bi v odškodninskem sporu, v katerem tožeča stranka zatrjuje nastanek škode zaradi napačnega ravnanja sodišča, sodilo to isto sodišče. 5. Zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in za odločanje v zadevi določilo Okrožno sodišče v Kranju.