Jedro

V primeru, ko se ureja meja med zemljiščem, ki je javno dobro, in zemljiščem, ki je v zasebni lasti, je namreč ureditev meje na podlagi močnejše pravice glede na ustaljeno in enotno sodno prakso edini način določitve meje, mejo pa je mogoče urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster.

V konkretnem primeru je edini možni kriterij za določitev meje kriterij močnejše pravice in meje ni mogoče urediti na drugačen način, zato bi bila opredelitev vrednosti spornega mejnega prostora iz tega razloga odveč, neekonomična in v nobenem oziru ne bi imela vpliva na odločitev.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo:

"1. Uredi se del meje med parcelami:

-med parcelo 345/38 (v lasti predlagatelja) in 274/5 (v lasti nasprotne udeleženke) tako, da poteka od točke 38 (tromeja še s parcelo 1206/1) v smeri proti severovzhodu do točke 28153 (tromeja s parcelo 345/37);

-med parcelo 345/37 (v lasti predlagatelja) in 274/5 (v lasti nasprotne udeleženke) tako, da poteka od točke 28153 (tromeja) v smeri proti severovzhodu do točke 39 in do točke 40, ki predstavlja severozahodno stran vogala betonskega stebra, do točke 28155 (tromeja s parcelo 345/34);

-med parcelo 345/34 (v lasti predlagatelja) in 274/5 (v lasti nasprotne udeleženke) tako, da poteka od točke 28155 (tromeja) v smeri proti severovzhodu do točke 41 in naprej do točke 42, ki je na severnem robu nadzemnega betonskega temelja ograje naprej do točke 43, ki predstavlja točko na nadzemnem temelju v smeri proti severu proti javni cesti, nato se nadaljuje do točke 45 nato do točke 46, ki predstavlja severni rob nadzemnega betonskega temelja betonske ograje, in v smeri proti severu do točke 28152 (tromeja s parcelo 345/35);

-med parcelo 345/35 (v lasti predlagatelja) in 274/5 (v lasti nasprotne udeleženke) tako, da poteka od točke 28152 (tromeja) v smeri proti severovzhodu do točke 44, ki predstavlja že obstoječi mejnik z jeklenim klinom;

vse, kot izhaja iz skice izvedenke A. A. z dne 22. 6. 2023, ki je sestavni del tega sklepa.

2. Sporni mejni prostor med mejnimi parcelami 345/38, 345/37, 345/34 in 345/35 (v lasti predlagatelja) in parcelo 274/5 (v lasti nasprotne udeleženke) obsega 26 m2."

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje predlagatelj, ki ponavlja obširne navedbe iz predloga in vztraja, da ni podlage za vodenje postopka, saj odločba upravne enote ne učinkuje zoper predlagatelja, temveč zoper B., d. o. o. Dodatno pojasnjuje, da ga je šele po začetku predmetnega postopka upravni organ uradno seznanil s tekom razlastitvenega postopka, ko mu je vročil sklep o zaznambi z dne 19. 5. 2022, s katerim je odločil, da se ponovno vpiše zaznamba razlastitvenega postopka. Stekel je tudi postopek vpisa zaznambe v zemljiško knjigo, vendar je Višje sodišče v Kopru s sklepom CDn 42/2023 vpis zaznambe pravnomočno zavrnilo. Zoper sklep o zaznambi je predlagatelj vložil tudi dva upravna spora, pri čemer odločeno le o prvem, kljub temu, da njegovi tožbi ni bilo ugodeno, pa so stališča zanj ugodna. Iz odločbe I U 889/2023 z dne 10. 5. 2023 po mnenju predlagatelja izhaja, da razlastitveni postopek zanj nima učinka, posledično pa zoper njega tudi ni mogoče voditi postopka evidentiranja meje. S temi stališči sodišče sploh ni polemiziralo, temveč jih je označilo za nerelevantna, ne da bi navedlo, zakaj se mu zdijo neupoštevna, kar predstavlja absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP 1 0 v zvezi z 42. členom ZNP-1 2 0 .

Predlagatelj tudi opozarja, da je v sklepu izostala ugotovitev vrednosti spornega prostora. Splošno znano je, da so vrednosti stavbnih zemljišč v Ljubljani visoke, zato bi vrednost tega prostora lahko presegla 4.000 EUR in bi bilo za ugotovitev meje po močnejši pravici potrebno soglasje obeh udeležencev postopka. Da je sodišče izbralo napačen način določanja meje, pa predlagatelj sploh ne more uveljavljati, če vrednost spornega dela ni bila ugotovljena. Sodišče je postopanje v tej smeri čisto opustilo, izostali so tudi razlogi za to. S tem je napačno uporabilo 77. člen SPZ 3 0 , kršilo določbe nepravdnega postopka, ki v takem primeru določajo narekujejo ugotovitev vrednosti po izvedencu, in zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

3.Predlagatelj predlaga spremembo sklepa tako, da se odloči, da ni podlage za urejanje meje med parcelami udeležencev postopka in da obstoječa meja ostane nespremenjena, s stroškovno posledico. Priglaša tudi pritožbene stroške.

4.Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Predmetni postopek sodišče vodi na podlagi predloga za sodno ureditev meje, ki ga je predlagatelj vložil 28. 8. 2020. Predlagatelj sicer določanju meje nasprotuje in želi doseči ohranitev trenutnega stanja, vendar pa ni mogoče prezreti bistvenega dejstva, da je predlog za ureditev meje vseeno vložil in mora sodišče o njem tudi odločiti. Ob tem je na predlog vezano le glede opisa razmerja oziroma stanja, o katerem naj odloči 4 0 , ne pa tudi glede predlaganega načina ureditve 5 0 . Mejo mora namreč urediti v okviru normativnih pravil, ki jih določa zakon.

7.Predmet urejanja je meja med sosednjimi parcelami, katerih zemljiškoknjižna lastnika sta oba udeleženca postopka, meja pa ni urejena oziroma je sporna, saj sta njen potek na naroku udeleženca pokazala različno. Izpolnjeni so tako vsi pogoji, ki jih za sodno ureditev meje določajo 167., 168. in 169. člen ZNP-1.

8.Ob izpolnitvi vseh zakonskih pogojev za vodenje postopka sodne ureditve meje razlog oziroma motiv predlagatelja za vložitev predloga ni pravno pomemben. Na predmetni postopek iz istega razloga, torej zaradi obstoja zakonskih predpostavk za sodno določitev meje, tudi ne more vplivati razlastitveni upravni postopek v zvezi z nepremičninami, katerih lastnik je predlagatelj, četudi napotitev na sodno ureditev meje izvira iz tistega postopka. Pritožbenemu vztrajanju pri prerekanju obstoja pravne podlage za vodenje predmetnega postopka tako ni mogoče slediti, vse navedbe v zvezi s tekom in (ne)pravilnostjo vodenja upravnih postopkov pa so za predmetni postopek pravno nerelevantne. Kot take jih je pravilno presodilo že sodišče prve stopnje, ki posledično nanje pravilno ni odgovarjalo in v zvezi z njimi tudi pravilno ni izvajalo predlaganih dokazov. Ob tem je pojasnilo in obrazložilo razloge, zakaj te navedbe šteje za pravno nepomembne, zato sklep ni obremenjen s pritožbeno očitanima kršitvama določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP 6 0 v zvezi z 42. členom ZNP-1.

9.Kriterije za ureditev meje določa 77. člen SPZ, ki v prvem odstavku kot primarno predvideva ureditev meje na podlagi močnejše pravice. Domneva se močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku (drugi odstavek 77. člena SPZ). Če vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, lahko sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice le, če predlagatelj in oseba, proti kateri je vložen predlog, s tem soglašata (tretji odstavek 77. člena SPZ). Če močnejša pravica ni dokazana ali če ni podano soglasje, sodišče uredi mejo po zadnji mirni posesti (četrti odstavek 77. člena SPZ), če pa tudi tako ni mogoče urediti meje, sodišče uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravični oceni (peti odstavek 77. člena SPZ).

10.Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi mejo pravilno uredilo na podlagi močnejše pravice in ne na podlagi zadnjega stanja mirne posesti, kot je na naroku predlagal predlagatelj. Poseben poudarek je pri tem dalo med udeležencema postopka nespornemu dejstvu, da nepremičnina nasprotne udeleženke predstavlja javno dobro (kategorizirano cesto), kar je zaznamovano tudi v zemljiški knjigi. V primeru, ko se ureja meja med zemljiščem, ki je javno dobro, in zemljiščem, ki je v zasebni lasti, je namreč ureditev meje na podlagi močnejše pravice glede na ustaljeno in enotno sodno prakso edini način določitve meje, mejo pa je mogoče urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster. 7 0

11.Pritožba nadalje opozarja tudi na dejstvo, da sodišče v sklepu ni ugotovilo vrednosti spornega mejnega prostora. Opredelitev te vrednosti je po prvem odstavku 171. člena ZNP-1 sicer res sestavni del sklepa, saj je pomembna pri izbiri kriterijev za sodno določitev meje iz 77. člena SPZ. Ker pa je po že obrazloženem v konkretnem primeru edini možni kriterij za določitev meje kriterij močnejše pravice in meje ni mogoče urediti na drugačen način, bi bila opredelitev vrednosti spornega mejnega prostora iz tega razloga odveč, neekonomična in v nobenem oziru ne bi imela vpliva na odločitev , kot je v 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo že sodišče prve stopnje. Ni torej mogoče slediti pritožbenemu očitku, da sodišče ni navedlo razlogov za to, da vrednosti spornega mejnega prostora ni ugotavljalo, in sklep ni obremenjen z očitano kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Prav tako je neutemeljena pritožbena zahteva, da bi sodišče prve stopnje moralo z izvedencem ugotoviti vrednost spornega prostora in da je z opustitvijo tega ugotavljanja napačno uporabilo 77. člen SPZ in kršilo določbe nepravdnega postopka.

12.Pri določitvi meje po kriteriju močnejše pravice na podlagi linije najverjetnejše katastrske meje je sodišče sledilo poteku meje, kot jo je v postopku z izvedenskim mnenjem opredelila izvedenka, ki je prepričljivo in natančno odgovorila tudi na pripombe predlagatelja. Izvedensko mnenje in odgovore na pripombe tudi pritožbeno sodišče sprejema kot pravilne, ustrezne in strokovno utemeljene, pravilnosti tako določenega poteka meje pa predlagatelj v pritožbi konkretizirano več ne graja.

13.Predlagateljeva pritožba je po vsem obrazloženem neutemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14.Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

2Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/19.

3Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002, s spremembami in dopolnitvami.

4Prim. VSL sklep I Cp 3001/2012 z dne 14. 2. 2013.

5Prim. VSRS Sklep II Ips 84/2023 z dne 19. 7. 2023.

6Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

7Prim. npr. sklepe VSL II Cp 837/2020 z dne 23. 9. 2020, II Cp 724/2017 z dne 11. 5. 2017, I Cp 2560/2015 z dne 2. 12. 2015, I Cp 451/2012 z dne 5. 12. 2012, II Cp 12/2011 z dne 20. 4. 2011, II Cp 4091/2010 z dne 30. 3. 2011 in druge.

8Prim. VSL sklep I Cp 1633/2012 z dne 27. 2. 2013.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 77, 171

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.