Jedro

Prvostopenjska odločitev prvostopenjske sodnice je procesne narave, saj je v izpodbijanem sklepu le ugotovila, da je obsojenkina prošnja za obročno odplačilo preostanka stroškov kazenskega postopka prepozna, ker je ni vložila v roku kot ga določa četrti odstavek 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).

Izrek

Pritožba se se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodnica posameznica prvostopenjskega sodišča kot prepozen zavrgla predlog obsojene M. T. z dne 6. 5. 2021 za obročno plačilo stroškov kazenskega postopka.

2. Zoper sklep se je obsojena pravočasno pritožila. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje še enkrat prouči njeno prošnjo in pri tem upošteva, da je mati samohranilka. Sodišče naj bi ji povzročilo veliko psihofizičnega gorja, zaradi česar bo terjala odškodnino.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjska odločitev prvostopenjske sodnice je procesne narave, saj je v izpodbijanem sklepu le ugotovila, da je obsojenkina prošnja za obročno odplačilo preostanka stroškov kazenskega postopka prepozna, ker je ni vložila v roku kot ga določa četrti odstavek 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Ta namreč predpisuje, da lahko obdolženec predlog za obročno plačilo stroškov kazenskega postopka poda najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče. V pozivu za plačilo stroškov kazenskega postopka z dne 22. 12. 2020 (list. št. 153), ki je bil obsojenki osebno vročen 28. 12 2020, je prvo sodišče določilo 3o-dnevni rok plačila stroškov kazenskega postopka v znesku 1.114,41 EUR. Obsojenka je delno stroške plačala 29. 4. 2021 v znesku 514,41 EUR, za preostali znesek pa je 6. 5. 2021 vložila prošnjo za obročno plačilo. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje pod točko 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa, bi bila obsojenkina prošnja še pravočasna v skladu z zgoraj citirano procesno določbo, če bi jo vložila najkasneje do 28. 1. 2021. Vložila pa jo je šele 6. 5. 2021, čemur sama niti ne oporeka. Glede na dejstvo, da gre za odločbo procesne narave, za pravilno presojo niso relevantne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na premoženjske razmere obsojenke ter domnevno povzročeno psihofizično gorje.

5. Ker pa iz spisovnega gradiva izhaja, da je obsojenka preostali del stroškov kazenskega postopka v višini 600,00 EUR plačala 4. 11. 2021 (pregled postavk z dne 5. 11. 2021 pripet k list. št. 153), torej že po vložitvi predmetne pritožbe, pa prvostopenjsko sodišče več ne bo nadaljevalo z izterjavo teh stroškov, saj so sedaj v celoti plačani v odmerjenem znesku 1.114,41 EUR.

6. Sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP).