Jedro

Sodišče nima izvirne pristojnosti za sojenje o začasni nezmožnosti za delo ali nadomestilu za bolniški stalež, če pred tem pravica ni uveljavljana v predsodnem upravnem postopku. Socialni spor je po definiciji v 58. členu ZDSS-1 spor o pravicah, obveznostih in pravnih koristih, v katerem se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil. Glede na 63. člen ZDSS-1 je socialni spor dopusten, če stranka uveljavlja, da je prizadeta v pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdita III. in IV. tč. izreka prvostopenjske sodne odločbe.

II. Tožnik krije sam svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi št. ... z dne 30. 8. 2021 in št. ... z dne 14. 7. 2021, zadevo glede začasne nezmožnosti za delo po 30. 6. 2021 vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje (I. tč. izreka sodbe) ter odredilo izdajo nove odločbe v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe (II. tč. izreka sodbe). Tožbo na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo polni delovni čas zaradi poškodbe pri delu od 1. 5. 2021 do 30. 6. 2021 in izplačilo nadomestila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 5. 2021 do 14. 2. 2022,1 je zavrglo (III. tč. izreka sklepa). Toženca je zavezalo, da tožniku v 8-ih dneh povrne 646,70 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. tč. izreka sklepa).

2. Tožnik izpodbija III. in IV. tč. izreka sodne odločbe iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo tako, da se tožencu naloži plačilo nadomestila od 1. 5. 2021 do 30. 6. 2021 z zakonskimi zamudnimi obrestmi, oz. podrejeno sklep razveljavi ter vrne v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbe.

Ne strinja se z obrazložitvijo v 10. tč. sodne odločbe, da ni procesne predpostavke za odločanje o nadomestilu plače za začasno nezmožnost za delo od 1. 5. 2021 do 14. 2. 2022. Meni, da je kršena 14. tč. 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP). I. in II. tč. izreka sodbe ne izpodbija in je pravnomočna, ker pa je pravnomočna tudi upravna odločba z dne 4. 6. 2021 v zvezi z odločbo z dne 9. 4. 2021, so izpolnjene predpostavke za meritorno odločanje o denarnem nadomestilu. Ob navedenem bi sodišče moralo priznati stroške v celoti, saj je bila tožba potrebna, z zavrženjem njenega dela pa niso nastali posebni stroški.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodno odločbo v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. člena ZPP pazilo na bistvene kršitve postopka in pravilno uporabo materialnega prava. Ugotavlja, da zatrjevana kršitev iz 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP ni podana, saj sodna odločba nima pomanjkljivosti, da je ne bi bilo mogoče preizkusiti. Ugoditveni kasatorni del sodbe v I. in II. tč. izreka je že pravnomočen, pritožba zoper III. tč. izreka sklepa o zavrženju tožbe iz procesnih razlogov in stroškovno IV. tč. izreka pa ni utemeljena.

5. Vrsto in način uveljavljanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju3 (ZZVZZ). Za odločanje o začasni nezmožnosti za delo, t. im. bolniškem staležu so z ZZVZZ pooblaščeni izbrani osebni zdravniki (80.a člen), imenovani zdravniki (81. člen) oz. zdravniške komisije v upravnem pritožbenem postopku. O pravici do nadomestila za čas začasne zadržanosti z dela na prvi stopnji odloča _območna enota zavoda,_ na drugi pa _direkcija zavoda_ (84. člen). Sodišče nima izvirne pristojnosti za sojenje o začasni nezmožnosti za delo ali nadomestilu za bolniški stalež, če pred tem pravica ni uveljavljana v predsodnem upravnem postopku. Socialni spor je po definiciji v 58. členu ZDSS-1 spor o pravicah, obveznostih in pravnih koristih, v katerem se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil. Glede na 63. člen ZDSS-1 je socialni spor dopusten, če stranka uveljavlja, da je prizadeta v pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku.

Drugostopenjska, v upravnem postopku dokončna odločba je torej procesna predpostavka za sodno varstvo pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če navedena predpostavka ni izpolnjena ali tožba ni vložena v 30-ih dneh od vročitve dokončne odločbe, mora sodišče tožbo zavreči, saj meritorno sojenje ni dopustno. V skladu z navedenim je pravilno postopano tudi v izpodbijanem delu prvostopenjskega sklepa.

6. Ob dejanski ugotovitvi, da je bilo o začasni nezmožnosti za delo od 1. 5. 2021 do 30. 6. 2021 že pravnomočno odločeno v upravnem postopku, o vtoževanem nadomestilu plače za začasno zadržanost z dela zaradi poškodbe pri delu od 1. 5. 2021 do 14. 2. 2022 pa v predsodnem postopku v skladu s 84. členom ZZVZZ še sploh ni bilo odločano, je tožba z izpodbijano III. tč. izreka sklepa utemeljeno zavržena. Posledično pritožba zoper zakoniti procesni sklep ne more biti uspešna. Na podlagi 365. člena ZPP jo je potrebno kot neutemeljeno zavrniti.

7. Ob takšnem izidu spora o glavni stvari tudi pritožba zoper stroškovni izrek sodne odločbe ne more biti uspešna. Toženec je ob pravilni uporabi 3. odst. 154. člena ZPP zakonito zavezan k povračilu 646,70 EUR stroškov tožnikovega zastopanja. Glede na izid spora je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je tožnik uspel le v višini 79 % in od odmerjenih 818,60 EUR stroškov zakonito dosodilo 646,70 EUR. Pritožbo je zato potrebno zavrniti in potrditi IV. tč. izreka izpodbijane sodne odločbe.

8. Ob neuspeli pritožbi je ob uporabi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP potrebno hkrati izreči, da krije tožnik sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Popravni sklep V Ps 1199/2021 z dne 5. 7. 2022. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 3 Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami.