Jedro

Določba drugega odstavka 55. člena ZNP-1 se ne uporablja le za razmerja, ko je strošek izvedenine izplačan iz sredstev proračuna. Ta določba je splošna in ureja odločanje o stroških postopka za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij. Sodišču daje pooblastilo, da v tovrstnih zadevah o stroških postopka odloči po prostem preudarku. Povsem identična je določba 101. člena ZNP-1. Ta se uporablja v zadevah, ko sodišče odloča v postopkih za varstvo koristi otroka, kot je tudi obravnavani. Tudi ta določba napotuje na prosti preudarek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom stroške izvedenskega mnenja naložilo nasprotnemu udeležencu.

Udeleženca sta 15. 1. 2024 ob sodelovanju predlagatelja (CSD) sklenila sodno poravnavo o stikih in preživnini. Dogovorila sta se, da nosita vsak svoje stroške pravnega zastopanja, odločitev o stroških postopka (stroške sodne izvedenke) pa sta prepustila sodišču. Ti znašajo 2.542,86 EUR, izvedenki pa so bili izplačani iz predujma nasprotnega udeleženca.

2.Sodišče je o stroških postopka odločilo po prostem preudarku in se pri tem oprlo na določbo 2. odstavka 55. člena ZNP-1. Ugotovilo je, da so bili razlogi za uvedbo postopka izključno na strani nasprotnega udeleženca. Predlagatelj je moral začeti s predmetnim postopkom zaradi varovanja koristi mld. otrok, ki sta poročala o očetovem nasilju.

3.Nasprotni udeleženec odločitve sodišče ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo. V njej uveljavlja vse pritožbene razloge iz 2. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Bistvo pritožbe je, da bi moralo sodišče v tovrstnih postopkih naložiti udeležencema, da nosita vsak svoje stroške, skupne stroške pa v enakih delih, ker se je postopek vodil v korist otrok. Poudarja, da je po ugotovitvah izvedenke vzrok težav in stisk mld. sina v ravnanju obeh udeležencev. Mati sinovih čustvenih stisk ob hudih partnerskih konfliktih ne zmore razbremenjevati. Otrok ji je lojalen in prežet z njenimi negativnimi stališči do očeta. Do uvedbe predmetnega postopka so pripeljale okoliščine, prisotne pri obeh udeležencih. Postopanje predlagatelja, ki je sprožil postopek začasnega odvzema stikov, ter ureditev stikov pod nadzorom, kar vse skupaj je trajalo približno eno leto, ni ustrezno. Otrok je vseskozi sočustvoval in prevzemal nase mamine stiske, kvalitetne osebne stike z očetom pa popolnoma odklonil.

4.Sodišče po ustaljeni sodni praksi v postopkih zaradi varstva koristi otroka vedno enotno odloči, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka, skupne in potrebne stroške pa v enakih deležih. CSD je v postopku nastopal kot predlagatelj, zato je njegovo mnenje treba šteti le kot navedbe predlagatelja, pritožnik pa je moral svoj predlog dokazovati z drugimi dokaznimi sredstvi - z izvedencem s področja klinične psihologije. Nobene podlage ni za odločanje o kritju skupnih stroškov po kriteriju krivde za začetek postopka. Predmetni postopek je bil izveden izključno v korist mld. otrok. Za predmetni postopek tudi ni uporabljiva določba 55. člena ZNP-1, saj strošek izvedenke ni bil plačan iz sredstev proračuna. Sodišče bi moralo uporabiti določbo 40. člen ZNP-1.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom iz izpodbijanega sklepa; prvostopenjsko sodišče je uporabilo pravilno materialnopravno določbo ter je pravilno ugotovilo dejansko stanje in ni zagrešilo kršitev določb postopka.

7.Pritožba zmotno meni, da se določba 2. odstavka 55. člena ZNP-1 uporablja le za razmerja, ko je strošek izvedenine izplačan iz sredstev proračuna. Ta določba je splošna in ureja odločanje o stroških postopka za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij. Sodišču daje pooblastilo, da v tovrstnih zadevah o stroških postopka odloči po prostem preudarku. Povsem identična je določba 101. člena ZNP-1. Ta se uporablja v zadevah, ko sodišče odloča v postopkih za varstvo koristi otroka, kot je tudi obravnavani. Tudi ta določba napotuje na prosti preudarek. Sodišče se je pri odločanju nanj oprlo in svojo odločitev ustrezno argumentiralo.

8.Neprepričljivo in neutemeljeno je pritožbeno zatrjevanje, da sodišče vedno enotno odloči, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka, skupne in potrebne stroške pa v enakih deležih. Ravno prosti preudarek daje sodišču možnost, da sprejme odločitev, ki ustreza okoliščinam konkretnega primera in v skladu s temeljnim ciljem. Prosti preudarek je pravni standard, ki ga sodišče zapolni tako, da upošteva vse okoliščine primera. Te pa so lahko raznolike. Mednje se uvrščajo zlasti premoženjsko stanje udeležencev, razlogi za postopek, procesna racionalnost udeležencev oziroma obseg stroškov, krivda in drugi razlogi. Te okoliščine sodišče ovrednoti v smislu pravičnosti.

9.Procesno gradivo izkazuje, da so bili razlogi za uvedbo postopka izključno na strani nasprotnega udeleženca. Otroka sta poročala o očetovem nasilju; sodišče je ugotovilo ogroženost in se odzvalo z začasno odredbo o prepovedi stikov do 31. 12. 2021, od 1. 1. 2022 pa so stiki določeno obdobje potekali pod nadzorom. Pritožba poskuša zmanjšati težo nasilja s sklicevanjem na otrokovo ponotranjenje materine stiske in odklonilnega odnosa do nasprotnega udeleženca. Vendar pa tako iz izvedenskega mnenja kot tudi neformalnega razgovora, ki ga je sodišče opravilo z mld. A., izhaja nasilen odnos očeta do sina. Pritožbeno sodišče v izjave otroka ne dvomi, saj so podprte z ugotovitvami iz izvedenskega mnenja. Izvedenka ugotavlja, da je čustvovanje nasprotnega udeleženca izraziteje labilno, impulzivno in slabo regulirano. Kontrola agresivnih impulzov ni ustrezno vzpostavljena, kažejo se težave z obvladovanjem agresije v zanj frustrirajočih situacijah. Izvedenka pri nasprotnem udeležencu ugotavlja značilnosti čustveno nestabilne osebnosti s težavami na področju obvladovanja čustvovanja in kontrole agresivnih impulzov ter nagnjenost k destruktivnim oblikam vedenja. Glede na opisano funkcioniranje je mogoče, da v pogojih povečanega stresa, ti so pri njem vezani na grožnjo zavrnitve ali razočaranja v medosebnih odnosih, reagira destruktivno do sebe ali do drugih ljudi (povečano tveganje za nasilna ravnanja).

Prav nasilje nasprotnega udeleženca nad otrokoma je bilo tisti odločilni dejavnik, ki je predlagatelja (CSD) nagnilo k temu, da je sprožil predmetni postopek. Situacija se je zaradi dela z družino in terapevtskih srečanj izboljšala; to je bil tudi razlog, da je predlagatelj v letu 2024 umaknil predlog za ukrep trajnejšega značaja za omejitev stikov mld. otrok z nasprotnim udeležencem. Ker pa so bili razlogi za uvedbo postopka (predvsem) v nasilju nasprotnega udeleženca, je sodišče stroške izdelave izvedenskega mnenja utemeljeno naložilo nasprotnemu udeležencu.

V izpodbijanem sklepu so pravilno in pravično ovrednotene vse okoliščine primera, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) , saj tudi ni ugotovilo kršitev določb procesnega in materialnega prava, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP).

-------------------------------

1Primerjaj VSM sklep III Cp 185/2024.

Zveza:

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 40, 55, 55/2, 101

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.