Jedro

Sodišče (sodnik) prebere zgolj zapisnike o zaslišanjih, ki jih je opravil drug sodnik, v primerih iz 217. in tretjega odstavka 302. člena ZPP. V nasprotnem primeru pa brez ustreznega strinjanja pravdnih strank predlaganih zaslišanj ne more kar sam nadomestiti z branjem zapisnikov o zaslišanjih teh istih oseb, ki so bila opravljena v drugem postopku. Da bi bilo takšno strinjanje (soglasje) pravdnih strank v konkretnem primeru podano, ni razvidno, niti sodišče prve stopnje tega ne navaja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 8. 1. 2018: - zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe z dne 24. 1. 2011, notarski zapis opr. št. SV 118/11, sklenjene med J. M. in A. M. (tožnikom) kot prodajalcema ter D. G. (prvo tožencem) kot kupcem, in prodajne pogodbe z dne 19. 2. 2014, notarski zapis opr. št. SV 217/14, sklenjene med D. G. (prvo tožencem) kot prodajalcem in med P. K. (drugo tožencem) kot kupcem (vse točka I izreka), - odločilo, da je dolžan tožnik drugo tožencu v 15-ih dneh povrniti 2.041,68 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Razlogi sodbe naj bi bili protispisni in kontradiktorni. Poudarja, da sodišče ni zaslišalo prvo toženca in da slednji ni bil zaslišan kot priča v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani II P 2639/2014. Tožbeni zahtevek v pravdni zadevi II P 2639/2014 po tožbi P. K. zoper A. M. se ni glasil na ničnost obeh prodajnih pogodb z dne 24. 1. 2011 in 19. 2. 2014, kar je samostojen predmet odločanja v tej pravdni zadevi. Zato je potrebno v zvezi z ugotavljanjem zatrjevanih razlogov ničnosti pravnega posla z dne 24. 1. 2011 nujno izvesti dokaz z zaslišanjem prvo toženca. Prav tako bi moralo sodišče zaslišati tožnika kot tudi pričo J. M. V tej pravdi naj bi se pojavil resen dvom, ali je prvo toženec sploh podal odgovor na tožbo, torej sestavil in podpisal listino „odgovor na tožbo“. Drugo tako vprašanje je, ali sta bila poziv za odgovor na tožbo in zadevna tožba sploh osebno vročena prvo tožencu. Pritožnik poudarja, da na narok dne 8. 1. 2018 ni pristopil ne prvo toženec in ne odvetnik M. B. iz L., kar pomeni, da niso bili izpolnjeni procesni pogoji za opravo naroka za glavno obravnavo in za izdajo izpodbijane sodbe. Sporno je tudi, ali je bilo prvo tožencu sploh osebno vročeno vabilo na narok za glavno obravnavo. Edino stalno prebivališča prvo toženca je (bilo) na naslovu ..., Makedonija. Slednji ni bil nikoli zaposlen pri družbi I. d.o.o. iz L., kar pomeni da mu tudi preko te družbe ni bilo možno osebno vročati poziva na odgovor na tožbo in zadevne tožbe. V kolikor sodišče ugotovi, da je pravni posel z dne 24. 11. 2011 ničen, potem je ničen tudi (časovno kasnejši) pravni posel z dne 19. 2. 2014, sklenitelja (pogodbenika) katerega sta bila slaboverna.

3. Prvo toženec na pritožbo ni odgovoril. Drugo toženec je v odgovoru predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba neutemeljeno navaja, da iz razloga, ker na narok dne 8. 1. 2018 ni pristopil prvo toženec niti njegov pooblaščenec (začasni zastopnik) za sprejem pisanj odvetnik M. B. iz L., niso bili izpolnjeni procesni pogoji za opravo naroka za glavno obravnavo oziroma izdajo izpodbijane sodbe. Kar se tiče pooblaščenca za sprejemanje pisanj, velja poudariti, da je slednji (v skladu s 146. členom ZPP1) upravičen zgolj za sprejem pisanj (kar izhaja tudi iz sklepa z dne 2. 11. 2017, s katerim ga je sodišče prve stopnje postavilo), ne pa tudi siceršnje zastopanje stranke v postopku oziroma za opravljanje procesnih dejanj za stranko.2 To (z drugimi besedami) pomeni, da navedeni pooblaščenec na narok za glavno obravnavo ni bil ne upravičen niti dolžan pristopiti, zaradi česar je njegovo pritožbeno omenjanje v tem oziru brezpredmetno. Prav tako zgolj okoliščina, da pravilno vabljena (tožena) stranka ne pristopi na (kasnejši) narok za glavno obravnavo, ne pomeni, da tega ni moč opraviti in o zadevi odločiti (izdati sodbo).3 Na drugi strani pa se lahko na okoliščino, da ji vabilo ni bilo pravilno vročeno (in da zato na narok ni pristopila), sklicuje le stranka v razmerju do katere naj bi sodišče takšno kršitev zagrešilo. Kakšen interes za izpostavljanje preverjanja, ali je bil prvo toženec osebno oziroma pravilno vabljen na narok za glavno obravnavo, naj bi imel tožnik, ni (po)jasn(jen)o.4

6. Vendar pa je tožnik (tako kot sedaj v pritožbi) že v prvi pripravljalni vlogi z dne 7. 12. 2016 in na prvem naroku za glavno obravnavo dne 9. 2. 2017 zatrjeval, da odgovora na tožbo z dne 11. 11. 2016 ni podal prvo toženec, češ da podpis na omenjeni vlogi ni njegov. Glede te svoje trditve pa je v nadaljevanju predlagal postavitev izvedenca za preiskavo pisav in pojasnil, kaj naj bi slednji ugotavljal. 7. Okoliščina, ali tožnikova trditev drži, pa je za presojo pravilnosti (zakonitosti) postopanja sodišča prve v tem postopku pomembna. V kolikor namreč drži, to pomeni, da bi moralo omenjeno sodišče upoštevaje 318. člen ZPP najprej presojati, ali so v konkretnem primeru morebiti podani (vsi5) pogoji za izdajo (delne) zamudne sodbe. Dokler na to vprašanje ni odgovorjeno, je potrebno z dokazno presojo tožnikovih trditev počakati. Pritožnik v tem oziru sodišču prve stopnje upravičeno očita, da se do teh njegovih ugovorov (trditev) sploh ni opredelilo. V 4. točki obrazložitve izpodbijane sodbe je resda pojasnilo, da je predlog za postavitev izvedenca za preiskavo pisav kot nepotreben zavrnilo, češ da ta izvedba k ugotovitvi pravno-relevantnih dejstev ne bi prispevala in da je že na podlagi izvedenih dokazov moč odločiti o utemeljenosti zahtevka. Vendar je pri tem očitno spregledalo, da omenjeni predlog s strani tožnika ni bil podan zaradi dokazovanja za vsebinsko (meritorno) odločitev o tožbenem zahtevku relevantnih dejstev, ampak procesnih trditev (ugovora) o nepristnosti (in posledičnem neobstoju prvo toženčevega) odgovora na tožbo.

8. Čeprav so bile predhodno omenjene ugotovitve glavni razlog za razveljavitev izpodbijane sodbe, pa je potrebno pritrditi tudi pritožnikovim očitkom v zvezi z neizvedbo z njegove strani predlaganih dokazov (zaslišanj). Tožnik je za svoje trditve o navideznosti (ničnosti) predmetnih pravnih poslov (že v tožbi) predlagal (tudi) zaslišanje pravdnih strank, kasneje v vlogi z dne 7. 12. 2016 pa še priče J. M. Sodišče prve stopnje je te dokazne predloge zavrnilo z obrazložitvijo (glej 4. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), češ da je prebralo zapisnike o zaslišanjih tožnika, drugo toženca in J. M. iz pravdne zadeve II P 2639/2014 Okrožnega sodišča v Ljubljani6 in ocenilo, da omenjenih oseb ni potrebno še enkrat zaslišati.7 V tem oziru velja poudariti, da sodišče (sodnik) prebere zgolj zapisnike o zaslišanjih, ki jih je opravil drug sodnik, v primerih iz 217. in tretjega odstavka 302. člena ZPP. V nasprotnem primeru pa brez ustreznega strinjanja (soglasja) pravdnih strank predlaganih zaslišanj ne more kar sam nadomestiti z branjem zapisnikov o zaslišanjih teh istih oseb, ki so bila opravljena v drugem postopku.8 Da bi bilo takšno strinjanje (soglasje) pravdnih strank v konkretnem primeru podano, ni razvidno, niti sodišče prve stopnje tega ne navaja. Poleg tega pritožnik upravičeno poudarja, da je predlagal tudi zaslišanje prvo toženca, v zvezi s katerim pa sodišče prve stopnje branja zapisnika o že izvedenem zaslišanju (niti karkoli drugega) ne omenja.

9. Iz navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje9 (354. člen ZPP). V novem sojenju naj sodišče prve stopnje (najprej) presodi oziroma se obrazloženo opredeli do tožnikovih trditev o tem, da s strani prvo toženca podan odgovor na tožbo ni pristen (oziroma da podpis na omenjeni vlogi ni njegov). Če bo zaključilo, da so te trditve utemeljene, pa naj (pod pogojem, da mu je bila tožba s pozivom na odgovor vročena v skladu z zakonom10) ugotovi, ali so in v kakšnem obsegu podane tudi ostale predpostavke za izdajo zamudne sodbe oziroma ali je potrebno postopati v skladu s tretjim (četrtim) odstavkom 318. člena ZPP. V kolikor bo ugotovilo, da te trditve niso utemeljene kot tudi da je tožbeni zahtevek v celoti sklepčen, pa naj na podlagi izvedenega dokaznega postopka o njem ponovno odloči.11

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper sklep o razveljavitvi sodbe je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 Glej V. Rijavec, Pravdni postopek : Zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), GV Založba in Uradni list, 2005, prva knjiga, str. 577, 578. 3 Iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 8. 1. 2018 tudi ni razvidno, da bi tožnik v tem oziru karkoli ugovarjal ali predlagal (glej drugi odstavek 282. člena ZPP). 4 Pri čemer velja poudariti, da je bil za navedbo (opredelitev) pravilnega prebivališča prvo toženca dolžan poskrbeti v prvi vrsti (že v tožbi) prav tožnik (glej 180. v zvezi s 105. členom ZPP). Ker je v glavi predmetne tožbe (kot tudi v pripravljalni vlogi z dne 7. 12. 2016) sam navedel, da je moč prvo toženca vabiti na naslov družbe I. d.o.o. iz L., je njegovo pritožbeno pojasnjevanje, da slednji v omenjeni družbi nikoli ni bil zaposlen in da mu tja sodnega pisanja (tožbe in poziva na odgovor) ni bilo moč vročati, (vsaj) protislovno. 5 Torej tudi pogoji iz 1. - 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. 6 V katerem je drugo toženec tožnika tožil na izpraznitev stanovanja in plačila uporabnine v višini 5.200,00 EUR (glej sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 2639/2014 z dne 15. 11. 2016 v prilogi C6). 7 A ni ustrezno pojasnilo, na katere dele njihovih izpoved se pri odločitvi (oziroma sami oceni, da omenjenih oseb ni potrebno še enkrat zaslišati) sploh opira. V 12. točki obrazložitve izpodbijane sodbe je (povsem splošno) navedlo le, da se v celoti sklicuje na obrazložitev pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 2639/2014 z dne 15. 11. 2016 v točkah 11 - 13, iz katerih pa je razvidno, da drugo toženec, tožnik in J. M. niso izpovedovali le o okoliščinah sklenitve prodajne pogodbe z dne 19. 2. 2014, ampak o vseh tistih, ki so bile relevantne za odločitev o zahtevkih, o katerih se je v omenjeni pravdi odločalo. 8 In ki imajo drugačno dokazno naravo kot (neposredna) izvedba zaslišanja. 9 Poleg tega da sodi preverjanje pristnosti odgovora na tožbo oziroma podpisa na njej (in temu sledeče postopanje) prvenstveno v okvir pristojnosti in hkrati dolžnosti sodišča prve stopnje, bi bilo v konkretnem primeru (sploh glede na s strani tožnika podan predlog po postavitvi ustreznega izvedenca) to bistveno težje izvedljivo s strani pritožbenega sodišča. 10 V nasprotnem bo moralo tožbo s pozivom na odgovor prvo tožencu ponovno vročati. 11 Pri čemer naj upošteva, da tožnik ničnosti prodajne pogodbe (z dne 19. 2. 2014) sklenjene med tožencema ni utemeljeval le z ničnostjo prodajne pogodbe z dne 24. 1. 2011, ampak tudi s trditvami o slabovernosti tožencev (in njunemu namenu tožniku ter J. M. povzročiti premoženjsko škodo).