14. 10. 2004

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cpg 186/2002 z dne 27. 2. 2003 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. Pg 857/99 z dne 21. 1. 2002 se ne sprejme.

Obrazložitev

1.V gospodarskem sporu je sodišče prve stopnje odločilo, da je pritožnica (tedaj tožena stranka) dolžna tožeči stranki plačati znesek 234.793 SIT, in sicer iz naslova neplačane najemnine za poslovni prostor za meseca marec in april 1993, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega zneska najemnine do plačila. Zoper prvostopenjsko sodbo je pritožnica vložila pritožbo, Višje sodišče pa je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z navedeno odločitvijo sodišča. Zatrjuje kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Sodišču očita "evidentne" kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) in arbitrarno uporabo materialnega prava. Ne strinja se s stališčem sodišča, da bi bila dolžna dokazati, da vtoževana zneska najemnine ne ustrezata dogovoru iz 7. člena najemne pogodbe. Pritožnica namreč meni, da bi morala tožeča stranka predložiti ustrezne dokaze o izračunu najemnine. Odločitev sodišča naj bi bila očitno napačna in brez razumne obrazložitve. Pritožnica zatrjuje, da sodišči v tej zadevi odstopata od "jasne prakse in določbe ZPP, da mora stranka navesti dejstva in dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje". Po mnenju pritožnice gre za očitno pristransko sojenje v korist tožeče stranke.

3.Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne in procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS)

Ustavno sodišče presoja le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svobošče.

Takšnih kršitev pritožnica ne izkaže. Njeni očitki o napačni uporabi določb ZPP glede dokaznega bremena po vsebini pomenijo izpodbijanje pravilnosti uporabe prava, kar ne more biti predmet presoje pred Ustavnim sodiščem. Za utemeljitev kršitve pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) pa tudi ne zadošča pritožničino pavšalno zatrjevanje očitne napačnosti izpodbijane sodne odločbe, pristranskosti sojenja in odstopa od "jasne" prakse.

4.Ker očitno ne gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic, kot jo zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger