Jedro

Pritožnik zmotno meni, da je avtomatizem imenovanje vršilca dolžnosti direktorja po 15. členu Akta določen le v primeru, ko nihče od prijavljenih kandidatov ni bil izbran, torej ko niti svet zavoda ni izbral nobenega kanditata. Toda tako ZZ, kot tudi Akt govorita o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja. To pa pomeni, da morata biti izpolnjeni obe fazi postopka imenovanja, tako izbira kandidata, kot tudi soglasje ustanovitelja.

Neizbira kandidata zato lahko pomeni le njegovo neimenovanje za direktorja. Sicer pa niti 37. člen ZZ ne določa, da je za vršilca dolžnosti direktorja lahko imenovan v razpisnem postopku po svetu zavoda izbran kandidat, ki nima soglasja ustanovitelja zavoda.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep registrskega sodišča.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče zavrnilo predlog za vpis vršilca dolžnosti direktorja B.B. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj.

Uveljavljal pa je vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlaganemu vpisu, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Protispisna je pritožbena trditev, da izpodbijani sklep nima vseh sestavin sodne odločbe, ker ne vsebuje pravnega pouka, zaradi česar je sklep nepravilen in nezakonit. Kot izhaja iz izvirnika izpodbijanega sklepa (list. št. 38), je navedeni sklep opremljen s štampiljko, katere vsebina je pravni pouk o možnosti vložitve pravnega sredstva zoper sklep. Pritožnik pa ni izkazal, da je prejel okrnjen sklep brez pravnega pouka.

Neutemeljeno pa pritožnik očita registrskemu sodišču tudi bistveno postopkovno kršitev po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP, ker naj bi se izpodbijanega sklepa ne dalo preizkusiti, ker o odločilnih dejstvih nima razlogov. Ne drži namreč trditev, da sodišče ni navedlo razlogov, zakaj je zavrnilo vpis predlagane spremembe, ki je temeljil na 37. členu Zakona o zavodih (v nadaljevanju: ZZ). Registrsko sodišče je namreč povzelo vsebino 15. člena Akta o uskladitvi organiziranosti zavoda I. z zakonom o zavodih (v nadaljevanju: Akt), ki ni v nasprotju z določilom 37. člena ZZ. Medtem ko slednji za primer, če se na razpis nihče ni prijavil, ali če nihče od prijavljenih kandidatov ni bil izbran, določa, da se razpis ponovi (tako določbo pa ima tudi 15. člen Akta), za čas do imenovanja direktorja na podlagi ponovljenega razpisa pa se imenuje vršilec dolžnosti direktorja, vendar najdlje za eno leto, pa že citirano določilo Akta le dopolnjuje določbo 37. člena ZZ. Za obravnavani primer namreč določa, koga je za čas do imenovanja direktorja na podlagi ponovljenega razpisa mogoče imenovati za vršilca direktorja zavoda, to pa je dosedanji direktor. Izpodbijani sklep, sklicujoč se na določbo 15. člena Akta zato ima razloge o odločilnih dejstvih in ga je mogoče preizkusiti. Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da je registrsko sodišče tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je svojo odločitev oprlo na omenjeno določbo Akta.

Akt o ustanovitvi je temeljni konstitutivni akt zavoda (12. člen ZZ), ki ga sprejme ustanovitelj (11. člen ZZ). Ni zakonske ovire, da akt poleg obveznih sestavin iz 8. člena ZZ ne bi vseboval tudi drugih določb, če le niso v nasprotju z določbami ZZ. V obravnavanem primeru je ustanovitelj z določbo v 15. členu Akta uredil situacijo, ko do imenovanja direktorja po opravljenem razpisu (izbire kandidata, ki jo opravi svet I. na podlagi opravljenega razpisa in soglasjem ustanovitelja k tej izbiri, oba pogoja pa morata biti izpolnjena za imenovanje direktorja) ne pride. V taki situaciji je določil, da funkcijo vršilca dolžnosti direktorja do imenovanja direktorja na podlagi ponovljenega razpisa opravlja dotedanji direktor.

Pritožnik zmotno meni, da je avtomatizem imenovanje vršilca dolžnosti direktorja po 15. členu Akta določen le v primeru, ko nihče od prijavljenih kandidatov ni bil izbran, torej ko niti svet zavoda ni izbral nobenega kanditata. Toda tako ZZ, kot tudi Akt govorita o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja. To pa pomeni, da morata biti izpolnjeni obe fazi postopka imenovanja, tako izbira kandidata, kot tudi soglasje ustanovitelja. V obravnavanem primeru, ko je predlaganega vršilca dolžnosti direktorja B.B. sicer svet zavoda izbral, v postopku imenovanja direktorja pa soglasja k njegovemu imenovanju ustanovitelj ni dal, ni logično, da bi tako soglasje dal k njegovemu imenovanju za vršilca dolžnosti. Temu ustanovitelj izrecno nasprotuje tudi v tem postopku vpisa vršilca dolžnosti direktorja.

Neizbira kandidata zato lahko pomeni le njegovo neimenovanje za direktorja. Sicer pa niti 37. člen ZZ ne določa, da je za vršilca dolžnosti direktorja lahko imenovan v razpisnem postopku po svetu zavoda izbran kandidat, ki nima soglasja ustanovitelja zavoda. Za sodišče pa tudi ni zavezujoče mnenje Službe za zakonodajo vlade RS.

Pritrditi je pritožniku, da ZZ predpisuje le imenovanje vršilca dolžnosti, ne pa, kdo bi moral biti imenovan na to funkcijo. Kot je bilo že obrazloženo pa je to določil Akt zavoda v 15. členu, zato je neutemeljen očitek registrskemu sodišču, da Svetu I. odreja, koga naj na funcijo vršilca dolžnosti direktorja imenuje. Sodišče z izpodbijanim sklepom Svetu zavoda ničesar ne odreja, ugotavlja le, da je vprašanje imenovanja osebe vršilca direktorja zavoda rešil že ustanovitelj v Aktu o ustanovitvi.

Predlog pritožnika za razpis pritožbene obravnave nima podlage v določbah ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg. Po 2. odst. 347. člena ZPP pritožbeno sodišče razpiše obravnavo le, če spozna, da je za pravilno ugotovitev dejanskega stanja treba ponoviti že v prvostopenjskem postopku izvedene dokaze. Prvostopenjsko sodišče v pritožbi predlaganih dokazov z zaslišanjem prič B.B. in G.K. sploh ni izvedlo, za pravilno ugotovitev dejanskega stanja pa to niti ni potrebno. Ni namreč sporno, da v razpisnem postopku za imenovanje direktorja zavoda Svet zavoda ni pridobil soglasja ustanovitelja k imenovanju B.B. za direktorja zavoda, kot tudi ne soglasja k njegovemu imenovanju za vršilca dolžnosti direktorja, to pa so tista pravnorelevantna dejstva, ki jih je registrsko sodišče ugotovilo.

Sicer pa pritožnik niti ne pojasni, katera pravna relevantna dejstva naj bi s predlagana pričama dokazoval. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, registrsko sodišče pa je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni zagrešilo bistvenih postopkovnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSreg).