Jedro

Pred zaključkom dokaznega postopka je imela tožena stranka možnost zahtevati, da se ji omogoči dodatna proučitev dokazov, če z njihovo vsebino ni bila dovolj seznanjena, in da se ji omogoči primeren rok za morebitno izjavo. Neaktivnosti tožene stranke, ki tega ni zahtevala, ob tem, da so bili dokazi izvedeni v njeni navzočnosti, ni mogoče opravičevati z očitkom, da ji ni bila omogočena pravica do kontradiktornega postopka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, razveljavilo sklep o razrešitvi in razporeditvi tožnika z dne 24.1.2000 (št.2/00), sklep o razvrstitvi delavca v plačilni razred z dne 25.1.2000 (št. 4/00), odredbo direktorja z dne 4.2.2000 in sklep z dne 4.3.2000, ter toženi stranki naložilo obračun in plačilo prikrajšanja pri plači od 25.1.2000, vse dokler takšno prikrajšanje traja. Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna povrniti tožniku tudi odmerjene stroške postopka. S sklepom ni dovolilo spremembe tožbe.

Sodišče druge stopnje je pritožbo obeh strank zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker toženi stranki ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem. Do te kršitve je prišlo zato, ker je sodišče pridobilo dokumentacijo iz drugega spisa, pa te dokumentacije ni vročilo toženi stranki, da bi se o njej izjavila. Sodišče je tudi pridobilo dokumentacijo, ki bi jo moral sodišču predložiti tožnik, dovolilo pa mu je tudi, da je brez opravičila dokaze predlagal šele na tretjem naroku (286. člen ZPP). Sodba nima razlogov in je zato sodišče kršilo tudi 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP o tem, da je bila razrešitev s funkcije tožnika nezakonita. Ugotovitve drugostopenjske sodbe so nesprejemljive, saj sodišče niti ni pravilno ugotovilo, katere dokaze je tožena stranka v spis dejansko vložila. Predlagala je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Dejansko stanje glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP ne more biti revizijski razlog, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo, da bi bile v postopku bistveno kršene določbe pravdnega postopka, kot jih sodišču očita revizija.

Revizijsko sodišče soglaša z revizijo v toliko, da je eden od elementov pravičnega sojenja možnost obravnavanja pred sodiščem (pravica do kontradiktornega postopka). Že v 5. členu ZPP je določba, da mora sodišče vsaki stranki dati možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Vendar do kršitve te pravice v obravnavani zadevi ni prišlo. Res je sicer, da je sodišče samo med obravnavo pridobilo dokaze, ki neposredno niso bili vročeni toženi stranki. Zato pa je sodišče te dokaze, kot je razvidno iz obravnavnega zapisnika z dne 26.8.2003, vpogledalo ob navzočnosti obeh pravdnih strank. Po vpogledu tudi tako pridobljenih in izvedenih dokazov, je glede na to, da stranki nista imeli nobenih dokaznih predlogov, sodišče dokazni postopek zaključilo. Pred zaključkom dokaznega postopka je tožena stranka imela možnost zahtevati, da se ji omogoči dodatna proučitev dokazov, če z njihovo vsebino ni bila dovolj seznanjena in da se ji omogoči primeren rok, za morebitno izjavo. Neaktivnosti stranke, ki tega ni zahtevala, ob tem, ko so bili dokazi izvedeni v njeni navzočnosti, ni mogoče opravičevati z očitkom, da ji ni bila omogočena pravica do kontradiktornega postopka. Zato ni ugotoviti očitane kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena je lahko kršitev prvega odstavka 286. člena ZPP, ki jo sodišču očita revizija, da je sodišče sprejemalo dejstva in ponujene dokaze s strani tožnika na tretjem naroku. ZPP določa, da mora stranka dejstva in dokaze navajati najkasneje na prvem naroku (kasneje samo, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti), vendar se ta kršitev določb pravdnega postopka lahko upošteva samo, če je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Glede na to, da je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo zato, ker tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožnika z delovnega mesta predstojnika Centra za higieno in zdravstveno ekologijo razrešila zakonito, dokazi, ki jih je sodišče zajelo v dokazni sklep kljub temu, da so bili navajani šele na tretjem naroku, na pravilnost in zakonitost sodbe niso mogli vplivati. Zato ni ugotoviti očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

Izpodbijano sodbo je mogoče preizkusiti, saj vsebuje razloge tako glede nezakonite razrešitve, kot tudi glede prikrajšanja pri plači. Glede nezakonite razrešitve tožnika je sodišče zavzelo stališče, ki sploh ne potrebuje bolj obširne razlage, kot jo je uporabilo sodišče. Sodišče je namreč ugotovilo, da same navedbe tožene stranke sicer lahko kažejo na to, da je bila razrešitev tožnika z mesta predstojnika zakonita, da pa ni dokazano, da so te navedbe tudi sprejemljive. Tožena stranka sicer v reviziji navaja, da sodišče ni pravilno ugotovilo niti, kateri dokazi so bili sodišču ponujeni za dokazovanje njenih navedb (to je dejansko vprašanje, ki ne more biti predmet revizije), vendar tožena stranka niti v tem nima prav. Ugotovitve sodišča so točne (izjema je navedba dokaza pod B2, ki je v resnici pod B3) in niso v nasprotju z listinami v spisu, sodbo je v celoti mogoče preizkusiti in zato ni ugotoviti očitane kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker je odločitev v zvezi z razporeditvijo in prikrajšanjem pri plači posledica prve odločitve, da je bil tožnik z mesta predstojnika razrešen nezakonito, mu je sodišče priznalo pravice, kot da te nezakonite razrešitve ne bi bilo. Stališče sodišča je jasno obrazloženo in zato tudi v zvezi s tem ni ugotoviti očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z uporabo veljavnih predpisov, statuta ali pogodbe o zaposlitvi tudi revizijsko sodišče ni ugotovilo, neposredno pa je ne zatrjuje niti revidentka sama.

Ker je revizijsko sodišče ugotovilo, da ni ugotoviti očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in ker materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno, je ob upoštevanju določbe 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.