Jedro

Umik predloga za izvršbo ni dopustno vrednotiti kot obrazloženi dopis po tar. št. 39/3 Odvetniške tarife, kar je kot neustrezno pravno podlago upoštevalo sodišče prve stopnje. Umika upniku ni treba obrazložiti, da nastopi pravna posledica ustavitve postopka. Nepravilno pa je tudi vrednotenje umika predloga za izvršbo kot kratkega dopisa ali obvestila po tar. št. 39/4. Vrednotenje po tar. št. 39 je utemeljeno le, če gre za samostojno odvetniško storitev, ki ni že vključena v drugi priznani storitvi.

- Neobrazložene vloge v postopku so akcesorna opravila celote zastopanja stranke v postopku, ki niso samostojno ovrednotena.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremeni tako, da se upnikov zahtevek za povrnitev stroškov umika predloga za izvršbo zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršilni postopek (1. točka izreka) in dolžniku naložilo povrnitev upnikovih stroškov v znesku 28,56 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

2. Dolžnik v pravočasni laični pritožbi zoper stroškovni del (2. točka izreka) zavrača plačilo stroškov postopka, saj meni, da je bila izvršba nedopustna. V nadaljevanju polemizira o neustreznem ravnanju upnika, ki je želel doseči dvojno plačilo. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob uradnem preizkusu pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno priznalo priglašene stroške za upnikov umik predloga za izvršbo.

5. Umik predloga za izvršbo ni dopustno vrednotiti kot obrazloženi dopis po tar. št. 39/3 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), kar je kot neustrezno pravno podlago upoštevalo sodišče prve stopnje. Umika upniku ni treba obrazložiti, da nastopi pravna posledica ustavitve postopka (43. člen ZIZ). Nepravilno pa je tudi vrednotenje umika predloga za izvršbo kot kratkega dopisa ali obvestila po tar. št. 39/4. Vrednotenje po tar. št. 39 je utemeljeno le, če gre za samostojno odvetniško storitev, ki ni že vključena v drugi priznani storitvi.

6. Če je v teku izvršilni postopek, prejme odvetnik v postopku že nagrado za glavna opravila zastopanja (opravila po tar. št. 27: predlog za izvršbo, pravna sredstva, druge obrazložene vloge, zastopanje na naroku). Morebitne neobrazložene vloge v postopku so akcesorna opravila celote zastopanja stranke v postopku, ki niso samostojno ovrednotena. Opravila po tar. št. 39 so lahko samostojno priznana le kot ločena dejanja zunaj sodnega postopka.

7. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in spremenilo stroškovno odločitev, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Ker se je izvršilni postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT), je sodišče druge stopnje uporabilo takrat veljavno Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 7/95, 3/97, 62/98, 49/00, 57/00 - popr., 67/03 in 70/03 - popr.) v skladu z določilom prvega odstavka 20. člena sedaj veljavne Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015).

9. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).