Jedro

Če prejšnji lastnik ob podržavljenju premoženja ni izpolnjeval pogoja jugoslovanskega državljanstva in če je njegov dedič prvega dednega reda umrl pred njim, vstopi po vstopni pravici v vlogo upravičenca po 12. členu ZDen vnuk, če izpolnjuje pogoje glede jugoslovanskega državljanstva iz 9. člena ZDen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba Ministrstva za okolje, prostor in energijo Republike Slovenije z dne 16.10.2003, odpravi ter se zadeva vrne Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 16.10.2003, s katero je ta zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Upravne enote M. z dne 29.11.2002. S to odločbo je prvostopni organ zavrnil zahtevo tožnice za denacionalizacijo.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi in razlogom, ki jih je za svojo odločitev v obravnavanem primeru v izpodbijani odločbi navedla tožena stranka. Kot nepravilne je zavrnilo razloge, ki jih je za svojo odločitev navedel prvostopni organ. Ker H.R., lastnica obravnavanega premoženja, ob podržavljenju ni bila avstrijska državljanka, ni imela pravice do odškodnine od Avstrije, zato ni mogoče trditi, da ni upravičenka do denacionalizacije zaradi 2. odstavka 10. člena ZDen. Pritrdilo pa je razlogom, ki jih je za zavrnitev tožničine vloge navedla tožena stranka. Dejstvo je, da H.R. po 9.5.1945 ni pridobila državljanstva FLRJ. Zato po 1. odstavku 9. člena ZDen ni upravičenka. Namesto nje bi lahko bila po 12. členu ZDen upravičenka njena hči I.M.V., rojena R., umrla pred prejšnjo lastnico, in sicer 21.10.1977, medtem ko je zapustnica umrla 17.6.1987, vendar tudi ta ob podržavljenju ni imela jugoslovanskega državljanstva. Ne more pa namesto I.M.V. po vstopni pravici vstopiti v vlogo upravičenke po 12. členu ZDen njena hči S.M.V.H., ker 12. člen ZDen kot nadomestnega upravičenca določa le dediča prvega dednega reda, ne omogoča pa vstopa po vstopni pravici v vlogo upravičenca otroku dediča prvega dednega reda.

Zoper prvostopno sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Sklicuje se na vse dosedanje navedbe in posebej izpostavlja odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. Up 547/02-22, iz katere sklepa, da prejšnja lastnica ni bila upravičena pridobiti odškodnino od Republike Avstrije, ker je avstrijsko državljanstvo pridobila šele 8.10.1948. Ne strinja se niti s stališčem prvostopnega sodišča glede upravičencev po 12. členu ZDen. Ker je ZDen v tej določbi uporabil pojem "dedič prvega dednega reda" ne pa pojma "zakonec in otroci" je treba razumeti, da je s tem mišljena tudi vstopna pravica. Sodišče prve stopnje pa je besedilo "dedič prvega dednega reda" razlagalo ozko, torej le kot otroka bivšega lastnika in zakonca. Prav s pojmom "dedič prvega dednega reda" je zakonodajalec napotil na Zakon o dedovanju, ta pa omogoča vstopno pravico.

Izključitev te pomeni specifiko, ki bi jo zakonodajalec moral izrecno navesti oziroma zapisati. Vlagateljica je vnukinja prejšnje lastnice in je zaradi smrti matere, ki je umrla pred babico, upravičena do vračila tistega, kar je bilo podržavljeno njeni babici. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da tožbi in zahtevku tožeče stranke ugodi oziroma podrejeno, da tožbi ugodi in odpravi ali razveljavi izpodbijano sodbo ter zadevo vrne v ponovno razsojo prvostopnemu sodišču. Tožena stranka in zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča določba 12. člena ZDen ne izključuje, da bi kot upravičenec po prejšnjem lastniku, ki mu je bilo premoženje podržavljeno, in ob podržavljenju ni imel oziroma po 9. 5. 1945 ni pridobil jugoslovanskega državljanstva, na podlagi vstopne pravice v denacionalizacijski postopek vstopil vnuk, ki izpolnjuje pogoje, določene v 9. členu ZDen.

V 12. členu ZDen je določeno: "Če fizična oseba iz 9. člena tega zakona ni upravičenec po tem zakonu, je upravičenec njegov zakonec ali dedič iz prvega dednega reda, če mu je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano s predpisi iz prvega odstavka 9. člena tega zakona.".

Zakon o dedovanju (ZD, Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78 in Uradni list RS, št. 40/94-odl US) v 11. členu določa, da so prvi dedni red zapustnikovi otroci in njegov zakonec. V 12. členu pa določa vstopno pravico vnukov in pravnukov v dedovanje po zapustniku, če zapustnik preživi svojega otroka, to je starša zapustnikovih vnukov. Po navedenih določbah ZD se torej v prvi dedni red štejejo zapustnikov zakonec in njegovi otroci, če pa je kateri od otrok mrtev, pa namesto njega tudi njegovi otroci, to so zapustnikovi vnuki, če pa tudi teh ni, pa pravnuki.

Ker 12. člen ZDen ne omejuje upravičenja do denacionalizacije na zakonca in otroke prejšnjega lastnika, temveč na zakonca in dediče prvega dednega reda, je po vstopni pravici lahko upravičenec do denacionalizacije po 12. členu ZDen tudi vnuk(inja) prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja, če vnuk(inja) izpolnjuje pogoj glede jugoslovanskega državljanstva po 9. členu ZDen.

Ker v obravnavanem primeru prejšnja lastnica podržavljenega premoženja ne izpolnjuje pogoja glede jugoslovanskega državljanstva iz 9. člena ZDen, in ker je njena hči - tožničina mati umrla pred svojo materjo, je po presoji pritožbenega sodišča v tem primeru po vstopni pravici po svoji materi upravičenka do denacionalizacije po 12. členu ZDen tožnica, saj izpolnjuje tudi pogoj glede jugoslovanskega državljanstva po 9. členu ZDen.

Glede na to je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče v obravnavanem primeru ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju, kot je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, napačno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in glede na to, da je tudi tožena stranka zmotno uporabila materialno pravo, na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena ZUS odpravilo njeno odločbo ter ji zadevo vrnilo v ponovni postopek. Pri svojem odločanju mora tožena stranka upoštevati pravno stališče pritožbenega sodišča iz te sodbe.