31. 5. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Lovske družine Bresnica – Podgorci, Podgorci, Lovske družine Jože Lacko – Ptuj, Ptuj, in Lovske družine Juršinci, Juršinci, ki jih zastopa Erik Kralj, odvetnik v Mariboru, na seji dne 31. maja 2006

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o loviščih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Uradni list RS, št. 128/04) v delu, ki se nanaša na ustanovitev lovišč Juršinci, Bresnica – Podgorci in Jože Lacko – Ptuj, se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnice navajajo, da so bile z Odlokom o loviščih v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Odlok) zmanjšane lovne površine lovišč Juršinci, Bresnica – Podgorci in Jože Lacko – Ptuj, s katerimi pobudnice upravljajo. Strokovne podlage Zavoda za gozdove Slovenije, na podlagi katerih naj bi bila ustanovljena lovišča, naj bi nastale brez sodelovanja pobudnic. Pobudnice navajajo kronološki potek nastanka strokovnih podlag Zavoda za gozdove Slovenije. Navajajo, da so sodelovale pri pripravi strokovnih podlag, ki naj bi bile kasneje brez njihovega sodelovanja spremenjene. Zato naj bi bil Odlok v neskladju s tretjim odstavkom 6. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04 – v nadaljevanju ZDLov-1). Na podlagi 4. člena ZDLov-1 naj bi bili upravljavci lovišč nosilci trajnostnega gospodarjenja, Zavod za gozdove Slovenije pa je nosilec načrtovanja in spremljanja stanja divjadi. Zato naj bi lahko strokovne podlage nastale samo na podlagi polnega sodelovanja z lovskimi organizacijami, ki gospodarijo z divjadjo. V primeru strokovnega nestrinjanja pri vprašanju delitve lovišč, zmanjševanja površine lovišč ali nastanka novih lovišč naj bi Zavod za gozdove Slovenije moral strokovno argumentirati, zakaj argumenti lovskih organizacij niso utemeljeni. Pobudnice tudi podrobno navajajo razloge, zakaj naj strokovne podlage Zavoda za gozdove Slovenije ne bi temeljile na strokovni odločitvi, ampak na politični odločitvi ministrstva, pristojnega za divjad in lovstvo. Predlagajo začasno zadržanje izpodbijanega Odloka.

B.

2.Pobudnice zatrjujejo, da je Odlok v delu, ki se nanaša na ustanovitev lovišč Juršinci, Bresnica – Podgorci in Jože Lacko – Ptuj, v neskladju s tretjim odstavkom 6. člena ZDLov-1, ker naj pobudnice ne bi sodelovale pri pripravi strokovnih podlag za ustanovitev lovišč. Člen 6 ZDLov-1 ureja oblikovanje lovsko upravljavskih območij, ki so najširša prostorska enota za načrtovanje in upravljanje z divjadjo, znotraj katerega se ustanovijo posamezna lovišča. Tretji odstavek 6. člena ZDLov-1 ureja določitev mej lovsko upravljavskih območij in ne ureja ustanovitve lovišč. Zato je Ustavno sodišče očitke o nezakonitosti Odloka presojalo v okviru drugega odstavka 8. člena ZDLov- 1, ki ureja način ustanovitve lovišča.

3.Divjad je naravno bogastvo v lasti Republike Slovenije (drugi odstavek 1. člena ZDLov-1 in drugi odstavek 163. člen Zakona o varstvu okolja, Uradni list RS, št. 41/04 in nasl. – ZVO-1). Zato ima država pravico upravljati z divjadjo. Prenos naravnih dobrin v lastnino države ima za posledico, da za njihovo upravljanje, rabo ali izkoriščanje druge fizične ali pravne osebe potrebujejo koncesijo.[1] Država lahko pravico do trajnostnega gospodarjenja z divjadjo s koncesijo prenese na druge subjekte, ki so usposobljeni za upravljanje, rabo ali izkoriščanje divjadi. Koncesija vsebuje pravico do rabe, upravljanja in izkoriščanja naravnega vira in dolžnost izvajati javno službo. Koncesijo za izkoriščanje naravne dobrine lahko podeli samo lastnik naravne dobrine (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-161/01 z dne 29. 11. 2001, Uradni list RS, št. 101/01 in OdlUS X, 199).

4.Namen razdelitve lovskih površin v Republiki Sloveniji na posamezne prostorske enote je določitev krajevne pristojnosti posameznih subjektov, tako da bo omogočeno učinkovito trajnostno gospodarjenje z divjadjo.[2] Ustanovitev lovišča in določitev meje lovišča pomeni določitev območja, na katerem država podeli koncesijo usposobljeni pravni osebi za izvrševanje javne službe in za rabo, upravljanje ter izkoriščanje naravnega vira. Za ustanovitev lovišča in določitev meje posameznega lovišča je izključno pristojna Vlada, ki v imenu in za račun Republike Slovenije izvršuje funkcijo koncendenta (lastnika naravne dobrine).

5.Meje lovišča se oblikujejo glede na ekološke dejavnike in življenjske značilnosti populacij divjadi z namenom učinkovitega upravljanja z divjadjo.[3] V drugem odstavku 8. člena ZDLov-1 je določen način ustanovitve lovišč.[4] Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z lovskimi in naravovarstvenimi organizacijami pripravi strokovne podlage. Pri pripravi strokovnih podlag sodelujejo organizacije, ki so strokovno usposobljene za pridobitev ustreznih podatkov, ki vplivajo na oblikovanje mej lovišč. Strokovne podlage pomenijo ugotovitev dejanskega stanja, ki omogoča pripravo ustreznega predloga ministra, pristojnega za divjad in lovstvo. Vlada v imenu Republike Slovenije dokončno odloči o ustanovitvi posameznega lovišča in določitvi njegovih meja. Drugi odstavek 8. člena ZDLov-1 lovskim in naravovarstvenim organizacijam ne zagotavlja več kot to, da sodelujejo pri pripravi strokovnih podlag. Iz pobude izhaja, da so lovske družine sodelovale z Zavodom za gozdove Slovenije pri pripravi strokovnih podlag. Dejstvo, da je bila dokončna vsebina strokovnih podlag, ki jih je pripravil Zavod za gozdove Slovenije za posamezno lovišče, drugačna, kot so pričakovale pobudnice, še ne pomeni, da so bile strokovne podlage pripravljene brez sodelovanja lovskih organizacij. Sodelovanje lovskih organizacij pri pripravi strokovnih podlag ne pomeni, da mora Zavod za gozdove Slovenije obvezno upoštevati mnenje lovske organizacije ali pridobiti soglasje lovske organizacije pri dokončnem oblikovanju strokovnih podlag. Zato so očitki pobudnic, da je Odlok v neskladju z drugim odstavkom 8. člena ZDLov-1, očitno neutemeljeni.

6.V skladu s 160. členom Ustave Ustavno sodišče odloča o skladnosti podzakonskih predpisov z Ustavo in zakoni, ne more pa ocenjevati primernosti ureditve s stališča različnih strok. Zato Ustavno sodišče ne more presojati, ali so meje posameznih lovišč strokovno ustrezno določene.

7.Ker je pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka, v delu, ki se nanaša na ustanovitev lovišč Juršinci, Bresnica – Podgorci in Jože Lacko – Ptuj, očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj

Opombe:

[1]J. Čebulj in drugi: Koncesije na naravnih dobrinah, Inštitut za pravo GIZ gozdarstva Slovenije, Ljubljana 1996, str. 20.

[2]Trajnostno gospodarjenje z divjadjo obsega ohranjanje, lov divjadi, ukrepanje v življenjskem okolju divjadi, posege v populacije zaradi gospodarskih, veterinarsko-sanitarnih, zdravstvenih in drugih utemeljenih razlogov (drugi odstavek 3. člena ZDLov-1).

[3]Prvi odstavek 8. člena ZDLov-1 določa: "Lovišče je prostorsko zaokrožena zemljiška in vodna površina, ki ne sme biti manjša od 2.000 ha lovne površine ter glede na naravne ter druge pogoje v prostoru omogoča:

– smotrno in usklajeno razporeditev ter izvajanje v lovsko upravljavskem območju načrtovanih ukrepov in nalog pri upravljanju z divjadjo;

– zagotavljanje sredstev za povračilo škod od divjadi lastnikom zemljišč;

– učinkovito spremljanje in nadzor upravljanja z divjadjo."

[4]Drugi odstavek 8. člena ZDLov-1 določa: "Lovišča ustanovi na predlog ministra Vlada. Strokovne podlage za ustanovitev lovišč izdela Zavod, v sodelovanju z lovskimi in naravovarstvenimi organizacijami."