Jedro

Zastaranje ne more pričeti teči, če potrošnik ni vedel oziroma razumno ni mogel vedeti za nepoštenost tega pogoja. Za zastaranje kondikcijskih zahtevkov iz ničnih pogodb, je odločilen trenutek, ko je sodišče s pravnomočno sodbo ugotovilo ničnost pravnega posla. Takšna razlaga velja tudi v primerih, ko je o tem bilo odločeno kot o predhodnem vprašanju (ob postavljenem dajatvenem zahtevku).. Zmotno je stališče, da je za pričetek teka zastaranja ključen trenutek, ko so bile tožnikoma znane dejanske okoliščine spremembe valutnega tečaja v letu 2009 oziroma najkasneje 2011.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo ničnost Pogodbe o dolgoročnem tolarskem kreditu z valutno klavzulo in Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah, oba sklenjena v notarskem zapisu SV ***/2006 z dne 24. 8. 2006 (I. točka izreka). Nadalje je naložilo prvi toženki, da prvemu tožniku plača 5.395,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 3.182,68 od 9. 6. 2023 do plačila, od zneska 1018,92 EUR od 4. 7. 2023 do plačila in od zneska 1.193,60 EUR od 28. 8. 2023 do plačila (II. točka izreka). Ugotovilo je tudi, da je hipoteka z ID pravice *** neveljavna in se izbriše (III točka izreka). Prvi toženki je naložilo povrnitev vseh pravdnih stroškov tožencev, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom (IV. točka izreka).

2.Zoper sodbo se pravočasno pritožuje prva toženka, ki predlaga njeno spremembo tako, da se zahtevki zavrnejo, podredno pa predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče druge stopnje v izogib povzemanju obsežnih pritožbenih navedb v nadaljevanju odgovarja le na tiste, ki so za odločitev pomembne.

3.Tožnika sta odgovorila na pritožbo, pri čemer v izogib povzemanju obsežnih navedb v nadaljevanju odgovarja le na tiste, ki so za odločitev pomembne.

4.Pritožba ni utemeljena.

Uradni preizkus

5.V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Tak preizkus ni pokazal kršitev.

O pritožbeno navedenih procesnih kršitvah

6.Prva toženka sicer podaja očitek procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo utemeljuje s tem, da sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo dokazne ocene in zlasti nasprotij med izpovedbami prvega tožnika in ključnih prič na strani prve toženke. Ta določba je tudi del uradnega preizkusa in sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podan nobeden izmed zakonskih dejanskih stanov iz 14. tč. drugega odst. 339. člena ZPP. Njihova skupna značilnost je, da sodbe zaradi teh napak objektivno ni mogoče preizkusiti, kar za sodbo sodišča prve stopnje ne velja. Sodišče druge stopnje poudarja, da gre pri tovrstnem preizkusu le za formalen (procesni) preizkus razumljivosti sodbe in njenih razlogov, ne pa tudi njene razumnosti, ki je vsebinski kriterij. Le v primeru, če je obrazložitev sodbe tako pomanjkljiva, da onemogoča preizkus razumnosti sprejete odločitve (pravica do obrazloženosti sodne odločbe ali očitno napačna odločitev - prepoved sodniške samovolje), je lahko tovrstna procesna kršitev podana.

7.Sodišče druge stopnje v okviru uradnega preizkusa ne ugotavlja tovrstne kršitve, prvo toženka pa te kršitve ne uveljavlja. Čeprav meni, da sodba sodišča prve stopnje ne dosega standarda obrazloženosti, pa po vsebini podaja grajo dokazne ocene in s tem nasprotovanje dejanskim ugotovitvam, saj meni, da bi moralo sodišče prve stopnje slediti jasni in konsistentni izpovedbi priče A. A., ki je skladna z izpovedbo priče B. B. Sodišče prve stopnje je podalo dovolj razlogov o odločilnih dejstvih tako glede vprašanja opravljene pojasnilne dolžnosti, kot tudi glede nepoštenosti pogodbenega pogoja, da se sodbo lahko preizkusi. Tudi v pritožbi naveden očitek nekonsistentnosti obrazložitve glede vrste valutne obveznosti ni takšen, da upoštevaje celoten kontekst podane obrazložitve ne bi bilo mogoče razbrati jasnih razlogov, zakaj je sodišče prve stopnje ugodilo kondikcijskemu zahtevku. Četudi je sodišče prve stopnje zavrnilo navedbe prve toženke, da je obravnavano razmerje nepristni kredit v tuji valuti kot kredit z valutno klavzulo, še taki razlogi ne nasprotujejo zaključku, da je kondikcijski zahtevek utemeljen v EUR, ker sta tožnika prejela izplačilo kredita v EUR in sta tudi svoje dohodke prejemala v EUR ter opravljala plačila kredita preračunana iz CHF v EUR. Kot bo obrazloženo v nadaljevanju, je za kondikcijski zahtevek bistveno, kaj sta tožnika na podlagi nične kreditne pogodbe prejela (preračunan znesek v EUR na dan izplačila kredita), prva toženka pa si neutemeljeno prizadeva, da bi vezanost kredita na tujo valuto, ki je kot nepošteni pogodbeni pogoj povzročila ničnost pogodbe, ohranila veljavo tudi v položaju, ko je treba vrniti na podlagi kredita prejeto s tem, da bi se tuja valuta preračunala šele na dan zapadlosti kondikcijske obveznosti in ne na trenutek prejema kredita. Pritožbeni procesni očitki o nekonsistentnosti obrazložitve imajo potemtakem izvor in resnično vsebino v neustreznem razumevanju materialnega prava in ne v morebitni kršitvi procesnega prava.

8.Prva toženka uveljavlja tudi kršitev načela neposrednosti pri ponovni izvedbi dokazovanja s pričami v ponovljenem sojenju. Na zadnjem naroku je sodišče prve stopnje povzelo vse do tedaj izvedene dokaze, prva toženka pa temu ni nasprotovala.

9.Načelo neposrednosti ni absolutno. Tudi pri ponovljenem sojenju pred drugim sodnikom sme sodišče odločiti, da se stranki in priče ne zaslišijo znova (tretjega odstavka 302. člena ZPP), za kar si sicer šele sedaj v pritožbi prizadeva prva toženka. Četudi bi šlo za procesno kršitev, pa je ta takšna, da bi jo morala uveljavljati prva toženka že pred sodiščem prve stopnje, da bi jo lahko uveljavljala sedaj v pritožbi (prvi odstavek 286.b člena ZPP), česar pa ni storila.

Dejanska podlaga sodbe sodišča prve stopnje

Bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje:

-tožnika kot potrošnika sta s prvo toženko banko sklenila Pogodbo o dolgoročnem tolarskem kreditu z valutno klavzulo v notarskem zapisu SV ***/2006 z dne 24. 8. 2006, ki vsebuje tudi hipotekarno zavarovanje,

-potrošniška pogodba se nanaša na dolgoročni stanovanjski kredit (30 letna odplačilna doba), vezan na tujo valuto švicarski frank (CHF), ob valutnem tveganju pa je bilo podano tudi obrestno tveganje zaradi variabilne obrestne mere, vezane na LIBOR,

-tožnika sta v 20. členu kreditne pogodbe potrdila, da prevzemata tveganje eventualnega zviševanja obveznosti odplačila kredita, ki bi nastalo kot posledica morebitnega zviševanja oziroma zniževanja LIBOR-ja in gibanja tečaja valute, ki je osnova za preračun kredita (CHF),

-prva toženka valutnega tveganja tožnikom ni celovito predstavila; tožnikoma prva toženka ni pojasnila, da se lahko odplačevanje kredita v valuti njunih dohodkov zelo občutno poveča tudi toliko, da kredita ne bosta več sposobna odplačevati,

-prva toženka se je kot bančna institucija zavedala možnosti velike spremembe tečaja, saj je razpolagala z informacijami in razumevanjem, da do takšnega scenarija lahko pride v času kriz, zlasti ker je valuta CHF valuta varnega zatočišča, navedenega pa tožnikoma pri sklepanju kreditne pogodbe ni razkrila,

-prva toženka se je pred valutnim tveganjem zavarovala z zaprtimi valutnimi pozicijami, tožnika pa pred valutnim tveganjem nista bila zavarovana,

-višina izplačanega kredita, preračunanega v EUR na dan izplačila, je znašala 175.521,67 EUR, višina plačanih obrokov v EUR pa 180.916,87 EUR.

Ničnost obravnavane kreditne pogodbe

10.Na navedeni dejanski podlagi je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da pojasnilna dolžnost glede vezanosti potrošniškega kredita na tujo valuto ni bila ustrezno izpolnjena, da je podana slaba vera prve toženke in znatno neravnotežje položajev strank, v posledici pa ničnost celotne kreditne pogodbe zaradi nepoštenega pogoja vezanosti na tujo valuto CHF.

Materialnopravna podlaga

11.Nepošteni pogodbeni pogoji in sankcija ničnosti so opredeljeni v 23. členu Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot), pri čemer so v prvem odstavku 24. člena ZVPot alternativno opredeljeni podrobnejši elementi. Pogodbeni pogoji štejejo za nepoštene, če: (1) v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank ali (2) povzročijo, da je izpolnitev pogodbe neutemeljeno v škodo potrošnika, ali (3) povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval, ali (4) nasprotujejo načelu poštenja in vestnosti. Zakonodajalec je zahteval, da so pogodbeni pogoji jasni in za nejasne pogoje določil, da se morajo razlagati v korist potrošnika (četrti in peti odstavek 22. člena ZVPot).

12.Z navedeno ureditvijo je slovenski zakonodajalec prenesel v slovenski pravni red Direktivo 93/13, ki opredeljuje nepoštene pogodbene pogoje s kumulativno določenima predpostavkama slabe vere in znatnega neravnotežja (člen 3(1) Direktive 93/13), pri čemer se zahteva tudi jasnost pogojev (člen 5 Direktive 93/13). Drugače kot po slovenskem pravu izpolnjena zahteva jasnosti preprečuje presojo poštenosti pogoja, če se ta nanaša na glavni predmet pogodbe in ustreznost med ceno in plačilom za storitve ali blago (člen 4(2) Direktive 93/13).

13.V skladu z načelom minimalne harmonizacije lahko države članice zagotovijo višjo stopnjo varstva potrošnikov, kot jo zagotavlja pravo EU (8. člen Direktive 93/13), pri čemer se državam članicam pušča široko diskrecijo.

Sodišče EU je zavzelo stališče, da je v prosti presoji države članice, ali bo uveljavila višjo stopnjo varstva potrošnikov s tem, da ne bo prenesla v svojo ureditev omejitve iz člena 4(2) Direktive 93/13, ki preprečuje presojo nepoštenosti jasnih pogodbenih pogojev. Tedaj obveznost jasnosti (transparentnosti) pogodbenega pogoja sicer še vedno obstoji, a kot splošna zahteva in ne omejitev preizkusa nepoštenosti.

Sodišče EU je tudi pojasnilo, da je skladna z ureditvijo Direktive 93/13 tudi nacionalna ureditev, ki z namenom strožjega varstva potrošnikov ne zahteva kumulativno izpolnjenih pogojev slabe vere in znatnega neravnotežja, ampak za opredelitev pogoja kot nepoštenega zadošča le eden od njiju.

14.Pravo EU izhaja iz visokega varstva potrošnikov (38. člen Listine EU o temeljnih pravicah), pri čemer se navedeno varstvo povezuje z zavezanostjo socialnemu tržnemu gospodarstvu, ki je usmerjeno v socialni napredek (člen 3(3) Pogodbe o Evropski Uniji - PEU).

15.Sodišče druge stopnje se po obrazloženem pri nadaljnji presoji opira na slovensko ureditev v ZVPot in ne na Direktivo 93/13, ki ni neposredno uporabna,

ampak zavezuje le glede njenih ciljev in opredeljuje zgolj minimalni standard varstva pred nepoštenimi pogoji, ki ga slovenska ureditev presega. Z namenom večjega varstva potrošnikov slovenska ureditev določa širše možnosti presoje s tem, da omogoča presojo tudi jasnih pogodbenih pogojev in določa deloma drugačne oziroma dodatne alternativne elemente nepoštenosti pogoja v 24. členu ZVPot, ki določajo širši prostor nedopustnosti in s tem intenzivnejši ukrep vzpostavitve ravnotežja v podrejenem razmerju. Ob izhodišču pojasnjene minimalne harmonizacije pa sodišče druge stopnje v skladu z načelom lojalne razlage sledi tudi razumevanju avtonomnih pravnih pojmov prava EU, kot ga je podalo Sodišče EU. Torej: kolikor je slovenski zakonodajalec določil višje varstvo, je opravilo sodišče druge stopnje presojo v skladu z nacionalno ureditvijo, kar je bilo v slovensko ureditev preneseno na enakem nivoju varstva kot po pravu EU, pa tudi v skladu s tem pravom.

16.Kot temeljno izhodišče razlage sodišče druge stopnje upošteva, da je varstvo potrošnikov tako po pravu EU, kot tudi slovenskem (tudi ustavnem) pravu, utemeljeno na razumevanju, da je potrošnik pogajalsko in informacijsko podrejen in zato nima možnosti vpliva na s strani ponudnika pripravljeno pogodbeno vsebino in lahko šele sodišče z ustreznim varstvom pred nepoštenimi pogoji vzpostavi ravnotežje med strankama,

s tem pa učinkovito zagotovi pogodbeno svobodo (tudi v pozitivnem vidiku, ki upošteva širši pravni položaj potrošnika).

17.Sodišče druge stopnje pri tem sledi zahtevi Ustavnega sodišča, da morajo sodišča zavzeti ustavnoskladno razlago slovenske zakonske ureditve, ki upošteva splošno svobodo ravnanja (35. člen Ustave RS - v nadaljevanju URS) ne samo skozi negativni (obrambni) vidik pogodbene svobode, ampak celovito tudi skozi njen pozitivni (socialni) vidik, ki se nanaša na družbeno vpetost pogodbenega razmerja in s tem na povezavo z načelom socialne vključenosti, ki je sestavni del načela socialne države iz 2. člena URS.

Zaradi učinkovitega izvrševanja v družbeni stvarnosti je negativni (obrambni) vidik postavljen v medsebojno vrednostno sodoločanje s pozitivnim (socialnim) vidikom.

18.Prva toženka je svoji pritožbi priložila pravno mnenje z dne 26. 9. 2023 o razlagi Direktive 93/13, vendar se v pritožbenih navedbah neposredno nanj ne sklicuje. Do pravnih vprašanj, ki so v mnenju obravnavana na abstraktni ravni in ne konkretno za obravnavano zadevo, se sodišče druge stopnje ne opredeljuje, saj tovrstna razprava ni namen sojenja. Kako je sodišče druge stopnje razlagalo in uporabilo pravo EU, pa izhaja iz same obrazložitve sprejete odločitve.

Pojasnilna dolžnost

19.Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da pojasnilna dolžnost v obravnavani zadevi s strani toženke kot banke ni bila ustrezno opravljena.

20.Sodišče prve stopnje je v tej zvezi sicer ugotavljalo dejstva širše, kot je bilo potrebno, saj je zadoščala ugotovitev, da tožnika nista prejela ustreznega pojasnila o intenzivnosti valutnega tveganja (o v pogodbi opredeljenem neomejenem, nepredvidljivem in potencialno neobvladljivem tveganju velike izgube). Prva toženka v pritožbi izhaja iz zmotnega izhodišča, da ni bila dolžna na scenarij velikega nihanja tečaja opozoriti, saj ga ni mogla predvideti, zato zmotno meni, da je zadoščala predstavitev tveganja do te mere, da se je tožnika opozorilo, da lahko pride do spremembe tečajnega razmerja in s tem do zvišanja pogodbene obveznosti.⁹

20.Sodišče prve stopnje je v tej zvezi sicer ugotavljalo dejstva širše, kot je bilo potrebno, saj je zadoščala ugotovitev, da tožnika nista prejela ustreznega pojasnila o intenzivnosti valutnega tveganja (o v pogodbi opredeljenem neomejenem, nepredvidljivem in potencialno neobvladljivem tveganju velike izgube). Prva toženka v pritožbi izhaja iz zmotnega izhodišča, da ni bila dolžna na scenarij velikega nihanja tečaja opozoriti, saj ga ni mogla predvideti, zato zmotno meni, da je zadoščala predstavitev tveganja do te mere, da se je tožnika opozorilo, da lahko pride do spremembe tečajnega razmerja in s tem do zvišanja pogodbene obveznosti.⁹

21.V tem pogledu je neutemeljena tudi pritožbena graja dokazne ocene izpovedb tožnikov in zaslišanih prič, saj se graja zaradi nepravilnega materialnopravnega izhodišča nanaša le na ugotovitve, ki presegajo krog dejstev, pomembnih za sprejeto odločitev (ali je prva toženka favorizirala kredit v CHF in ga ponujala kot varnega).

21.V tem pogledu je neutemeljena tudi pritožbena graja dokazne ocene izpovedb tožnikov in zaslišanih prič, saj se graja zaradi nepravilnega materialnopravnega izhodišča nanaša le na ugotovitve, ki presegajo krog dejstev, pomembnih za sprejeto odločitev (ali je prva toženka favorizirala kredit v CHF in ga ponujala kot varnega).

22.Prva toženka sicer v pritožbi brez pojasnila dokazne podlage (kot povzetek) zgolj navede, da je bilo tožnikoma predočeno, da valutnega razmerja ni mogoče napovedati, kar lahko zanju povzroči tudi črni scenarij oziroma povzroči znatno finančno obremenitev, vendar pri tem ne pojasni konkretne dokazne podlage, ki bi slednje potrdila. Prej nasprotno. Čeprav je v pritožbi navedla, da kot edini verodostojni priči šteje svoja uslužbenca A. A. in B. B., iz njunih izpovedb ne izhaja, da bi podala pojasnila o intenzivnosti valutnega tveganja. Ker pojasnilna dolžnost bremeni banko, tudi ni utemeljena pritožbena graja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo notarjevih pojasnil.

22.Prva toženka sicer v pritožbi brez pojasnila dokazne podlage (kot povzetek) zgolj navede, da je bilo tožnikoma predočeno, da valutnega razmerja ni mogoče napovedati, kar lahko zanju povzroči tudi črni scenarij oziroma povzroči znatno finančno obremenitev, vendar pri tem ne pojasni konkretne dokazne podlage, ki bi slednje potrdila. Prej nasprotno. Čeprav je v pritožbi navedla, da kot edini verodostojni priči šteje svoja uslužbenca A. A. in B. B., iz njunih izpovedb ne izhaja, da bi podala pojasnila o intenzivnosti valutnega tveganja. Ker pojasnilna dolžnost bremeni banko, tudi ni utemeljena pritožbena graja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo notarjevih pojasnil.

23.Ker je jasnost (transparentnost) pogodbenega pogoja avtonomni pravni pojem prava EU, je pomembna tudi razlaga Sodišča EU, da ne zadošča le formalna oziroma slovnična jasnost besedila, ampak mora banka podati ustrezna pojasnila in informacije, da bo lahko razumno pozoren in preudaren potrošnik, ne le seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri je bil sklenjen kredit, temveč tudi zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti. Pregledno mora biti pojasnjeno konkretno delovanje mehanizma konverzije tuje valute, na katerega se nanaša zadevni pogoj, ter zveza med tem mehanizmom in mehanizmom, določenim z drugimi pogoji o izplačilu posojila.¹⁰ Navedena dolžnost banke je vezana na standard povprečnega potrošnika in ni drugačna, četudi bi imel potrošnik sam višjo raven strokovnega znanja.¹¹

23.Ker je jasnost (transparentnost) pogodbenega pogoja avtonomni pravni pojem prava EU, je pomembna tudi razlaga Sodišča EU, da ne zadošča le formalna oziroma slovnična jasnost besedila, ampak mora banka podati ustrezna pojasnila in informacije, da bo lahko razumno pozoren in preudaren potrošnik, ne le seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri je bil sklenjen kredit, temveč tudi zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti. Pregledno mora biti pojasnjeno konkretno delovanje mehanizma konverzije tuje valute, na katerega se nanaša zadevni pogoj, ter zveza med tem mehanizmom in mehanizmom, določenim z drugimi pogoji o izplačilu posojila.¹⁰ Navedena dolžnost banke je vezana na standard povprečnega potrošnika in ni drugačna, četudi bi imel potrošnik sam višjo raven strokovnega znanja.¹¹

24.Sodišče prve stopnje je pri presoji pravilno zaključilo, da ne zadošča splošna opredelitev prevzema valutnega tveganja v obravnavani kreditni pogodbi. Tožnika bi morala prejeti pojasnila o intenzivnosti tveganja. Kot je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, bi morala prva toženka razkriti tožnikoma, da obstaja možnost zelo občutnega povečanja obveznosti, preračunane v valuto njunih dohodkov EUR, ki ga morda ne bosta zmogla odplačati.¹² Ustrezna bi bila konkretna pojasnila, kako lahko zelo veliko povišanje tečaja vpliva v povezavi z obrestnim tveganjem na višino odplačila kredita v domači valuti za obravnavano kreditno pogodbo. Šele tovrstna pojasnila bi omogočala oceno potencialno znatnih ekonomskih posledic sklenjene pogodbe. Tožnika na podlagi danih splošnih pojasnil o možnosti spremembe tečaja valut in s tem obveznosti nista bila poučena, da sprejemata neomejeno vezanost kredita na tujo valuto in s tem tveganje, da sta neomejeno prepuščena zakonitostim trga, kar ima lahko zanju tudi potencialno izjemno intenzivne negativne posledice zvišanja odplačil kredita v domači valuti.

24.Sodišče prve stopnje je pri presoji pravilno zaključilo, da ne zadošča splošna opredelitev prevzema valutnega tveganja v obravnavani kreditni pogodbi. Tožnika bi morala prejeti pojasnila o intenzivnosti tveganja. Kot je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, bi morala prva toženka razkriti tožnikoma, da obstaja možnost zelo občutnega povečanja obveznosti, preračunane v valuto njunih dohodkov EUR, ki ga morda ne bosta zmogla odplačati.¹² Ustrezna bi bila konkretna pojasnila, kako lahko zelo veliko povišanje tečaja vpliva v povezavi z obrestnim tveganjem na višino odplačila kredita v domači valuti za obravnavano kreditno pogodbo. Šele tovrstna pojasnila bi omogočala oceno potencialno znatnih ekonomskih posledic sklenjene pogodbe. Tožnika na podlagi danih splošnih pojasnil o možnosti spremembe tečaja valut in s tem obveznosti nista bila poučena, da sprejemata neomejeno vezanost kredita na tujo valuto in s tem tveganje, da sta neomejeno prepuščena zakonitostim trga, kar ima lahko zanju tudi potencialno izjemno intenzivne negativne posledice zvišanja odplačil kredita v domači valuti.

25.Prva toženka v pritožbi neutemeljeno meni, da vprašanje neomejenosti valutnega tveganja ni bistveno za presojo v obravnavani zadevi in da iz (ustavno)sodne prakse ne izhaja, da bi bilo takšno tveganje problematično in bi morala prva toženka nanj opozoriti. Ustavno sodišče je posebej izpostavilo, da je ustavnopravno nedopustno pojmovanje pogodbene svobode, ki potrošnika ne glede na osebne okoliščine ter naravo posla pri izrazito tvegani ključni življenjski odločitvi kot negativno eksternalijo povsem prepusti prostemu (valutnemu) trgu.¹³

25.Prva toženka v pritožbi neutemeljeno meni, da vprašanje neomejenosti valutnega tveganja ni bistveno za presojo v obravnavani zadevi in da iz (ustavno)sodne prakse ne izhaja, da bi bilo takšno tveganje problematično in bi morala prva toženka nanj opozoriti. Ustavno sodišče je posebej izpostavilo, da je ustavnopravno nedopustno pojmovanje pogodbene svobode, ki potrošnika ne glede na osebne okoliščine ter naravo posla pri izrazito tvegani ključni življenjski odločitvi kot negativno eksternalijo povsem prepusti prostemu (valutnemu) trgu.¹³

26.Prva toženka glede ustreznega obsega informacij tudi zmotno izhaja iz okoliščine, da ni mogla konkretno napovedati gibanja tečaja. Ne gre za vprašanje, ali je toženka kot banka vedela, da bo prišlo do povečanja vrednosti švicarskih frankov, vendar je to prikrila, niti ne gre za zahtevo, da bi banka morala napovedati bodoče dogodke. Pomembno je razlikovati med (ne) napovedljivostjo konkretnega trenutka in vzroka (dogodka) za znatno spremembo valutnega tečaja na eni strani ter med zavedanjem splošne tveganosti, da lahko pride do znatnih nihanj valutnega para na drugi strani.

26.Prva toženka glede ustreznega obsega informacij tudi zmotno izhaja iz okoliščine, da ni mogla konkretno napovedati gibanja tečaja. Ne gre za vprašanje, ali je toženka kot banka vedela, da bo prišlo do povečanja vrednosti švicarskih frankov, vendar je to prikrila, niti ne gre za zahtevo, da bi banka morala napovedati bodoče dogodke. Pomembno je razlikovati med (ne) napovedljivostjo konkretnega trenutka in vzroka (dogodka) za znatno spremembo valutnega tečaja na eni strani ter med zavedanjem splošne tveganosti, da lahko pride do znatnih nihanj valutnega para na drugi strani.

27.Tudi če banke niso vedele, kdaj in v kakšni vsebini se bo uresničil dogodek, ki bi lahko imel pomembne posledice na valutni par, to ne pomeni, da se niso zavedale oziroma bi se vsaj morale zavedati, da lahko kadarkoli v dolgoročnem razmerju nastopi dogodek, ki bo pomembno vplival na valutno razmerje.¹⁴ Takega pojasnila tožnika v obravnavani zadevi s strani prve toženke nista prejela, kot je pravilno poudarilo v svoji obrazložitvi že sodišče prve stopnje. Prva toženka tožnikov ni opozorila niti na ekonomske okoliščine, ki lahko vplivajo na valutna razmerja, niti na kakšne posebnosti valute CHF.¹⁵

27.Tudi če banke niso vedele, kdaj in v kakšni vsebini se bo uresničil dogodek, ki bi lahko imel pomembne posledice na valutni par, to ne pomeni, da se niso zavedale oziroma bi se vsaj morale zavedati, da lahko kadarkoli v dolgoročnem razmerju nastopi dogodek, ki bo pomembno vplival na valutno razmerje.¹⁴ Takega pojasnila tožnika v obravnavani zadevi s strani prve toženke nista prejela, kot je pravilno poudarilo v svoji obrazložitvi že sodišče prve stopnje. Prva toženka tožnikov ni opozorila niti na ekonomske okoliščine, ki lahko vplivajo na valutna razmerja, niti na kakšne posebnosti valute CHF.¹⁵

Nepoštenost pogodbenega pogoja

Nepoštenost pogodbenega pogoja

28.Ker pojasnilna dolžnost v obravnavani zadevi ni bila ustrezno opravljena, je neizravnana informacijska podrejenost imela pomen tudi za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja o vezanosti kredita na tujo valuto.¹⁶ Pomanjkljiva pojasnilna dolžnost namreč krni načelo vestnosti in poštenja.¹⁷ Če ostane zaradi neustreznega ravnanja banke potrošnik pri sklepanju pogodbe nepoučen, je že pomembno zmanjšana skrb za potrošnikove interese kot šibkejše stranke in s tem okrnjena možnost izravnave v podrejenem razmerju, kar je sicer glavni vidik kršitve načela vestnosti in poštenja kot objektivnega merila presoje nepoštenosti pogodbenega pogoja po četrti alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot.

28.Ker pojasnilna dolžnost v obravnavani zadevi ni bila ustrezno opravljena, je neizravnana informacijska podrejenost imela pomen tudi za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja o vezanosti kredita na tujo valuto.¹⁶ Pomanjkljiva pojasnilna dolžnost namreč krni načelo vestnosti in poštenja.¹⁷ Če ostane zaradi neustreznega ravnanja banke potrošnik pri sklepanju pogodbe nepoučen, je že pomembno zmanjšana skrb za potrošnikove interese kot šibkejše stranke in s tem okrnjena možnost izravnave v podrejenem razmerju, kar je sicer glavni vidik kršitve načela vestnosti in poštenja kot objektivnega merila presoje nepoštenosti pogodbenega pogoja po četrti alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot.

29.Izostanek ustreznih pojasnil glede valutnega tveganja ustvarja napačno predstavo o bistvenih sestavinah pogodbe, vezane na tujo valuto, ki so v obravnavani zadevi opredeljene tako, da vključujejo tudi morebitna zelo velika nihanja tečaja in s tem tudi možnost zelo velikega zvišanja odplačil kredita v domači valuti. Pri kreditih, vezanih na tujo valuto, ob neustrezni pojasnilni dolžnosti praviloma gre za nepošten pogodbeni pogoj.¹⁸

29.Izostanek ustreznih pojasnil glede valutnega tveganja ustvarja napačno predstavo o bistvenih sestavinah pogodbe, vezane na tujo valuto, ki so v obravnavani zadevi opredeljene tako, da vključujejo tudi morebitna zelo velika nihanja tečaja in s tem tudi možnost zelo velikega zvišanja odplačil kredita v domači valuti. Pri kreditih, vezanih na tujo valuto, ob neustrezni pojasnilni dolžnosti praviloma gre za nepošten pogodbeni pogoj.¹⁸

30.Sodišče druge stopnje je glede avtonomnega pravnega pojma dobre vere, ki je pojmovno soroden slovenskemu načelu vestnosti in poštenja, tudi upoštevalo razlago Sodišča EU, da je pri presoji dobre vere ponudnika pomembno, ali lahko ponudnik, če bi s potrošnikom lojalno (pošteno) in pravično posloval, razumno pričakuje, da bi potrošnik naveden pogoj sprejel v okviru posamičnih pogajanj.¹⁹ Navedena merila so objektivna in vezana na dolžno ravnanje profesionalno skrbnega ponudnika.²⁰ Sodišče potemtakem presodi, ali bi razumen potrošnik, ki bi bil v enakopravnem položaju z banko in imel tudi dejanski vpliv na oblikovanje vsebine pogodbenih pogojev, pristal na s strani banke vnaprej pripravljeno vsebino pogodbenega pogoja.²¹

30.Sodišče druge stopnje je glede avtonomnega pravnega pojma dobre vere, ki je pojmovno soroden slovenskemu načelu vestnosti in poštenja, tudi upoštevalo razlago Sodišča EU, da je pri presoji dobre vere ponudnika pomembno, ali lahko ponudnik, če bi s potrošnikom lojalno (pošteno) in pravično posloval, razumno pričakuje, da bi potrošnik naveden pogoj sprejel v okviru posamičnih pogajanj.¹⁹ Navedena merila so objektivna in vezana na dolžno ravnanje profesionalno skrbnega ponudnika.²⁰ Sodišče potemtakem presodi, ali bi razumen potrošnik, ki bi bil v enakopravnem položaju z banko in imel tudi dejanski vpliv na oblikovanje vsebine pogodbenih pogojev, pristal na s strani banke vnaprej pripravljeno vsebino pogodbenega pogoja.²¹

31.Sodišče druge stopnje pritrjuje sodišču prve stopnje, da razumen in ustrezno poučen potrošnik pri dolgoročnem kreditu ne bi pristal na pojasnjeno neobičajno, nepredvidljivo, veliko valutno tveganje, ki ima lahko zanj izjemno škodljive posledice. Lojalno in pravično poslovanje profesionalno skrbne banke pričakovano zasleduje interes potrošnika po stabilnem kreditiranju. V bančnem okolju, kjer je upravljanje in omejevanje tveganja temeljni vidik poslovanja, potrošnik v skladu z načelom vestnosti in poštenja pri ključnih odločitvah v življenju glede kreditiranja pomembnih dobrin utemeljeno pričakuje, da bodo tveganja tudi zanj podana v čim manjši meri in kolikor mogoče omejena, ne pa neobičajna, nepredvidljiva, tudi neobvladljiva. Potrošnik po pojasnjenem utemeljeno pričakuje omejeno aleatornost kreditne pogodbe vsaj v delu, ki ni odvisen od njegove kreditne sposobnosti; torej da ne bo enostransko njegova obveznost odplačila v domači valuti dohodkov povsem prepuščena denarnemu in valutnemu trgu (tožnika nista bila izpostavljena le neobičajnemu, nepredvidljivemu, zelo velikemu valutnemu tveganju, ampak tudi obrestnemu tveganju zaradi vezanosti na medbančno obrestno mero LIBOR).

31.Sodišče druge stopnje pritrjuje sodišču prve stopnje, da razumen in ustrezno poučen potrošnik pri dolgoročnem kreditu ne bi pristal na pojasnjeno neobičajno, nepredvidljivo, veliko valutno tveganje, ki ima lahko zanj izjemno škodljive posledice. Lojalno in pravično poslovanje profesionalno skrbne banke pričakovano zasleduje interes potrošnika po stabilnem kreditiranju. V bančnem okolju, kjer je upravljanje in omejevanje tveganja temeljni vidik poslovanja, potrošnik v skladu z načelom vestnosti in poštenja pri ključnih odločitvah v življenju glede kreditiranja pomembnih dobrin utemeljeno pričakuje, da bodo tveganja tudi zanj podana v čim manjši meri in kolikor mogoče omejena, ne pa neobičajna, nepredvidljiva, tudi neobvladljiva. Potrošnik po pojasnjenem utemeljeno pričakuje omejeno aleatornost kreditne pogodbe vsaj v delu, ki ni odvisen od njegove kreditne sposobnosti; torej da ne bo enostransko njegova obveznost odplačila v domači valuti dohodkov povsem prepuščena denarnemu in valutnemu trgu (tožnika nista bila izpostavljena le neobičajnemu, nepredvidljivemu, zelo velikemu valutnemu tveganju, ampak tudi obrestnemu tveganju zaradi vezanosti na medbančno obrestno mero LIBOR).

32.Pri tem ni odločilno, da je po slovenski ureditvi na splošno sicer dopustno sklepanje potrošniških kreditov, vezanih na tujo valuto, kar sicer izpostavlja prva toženka. Taka pogodbena vsebina ne sme biti v nasprotju z zakonom, tako tudi ne z ZVPot. Šele presoja nepoštenosti pogoja, med drugim tudi iz socialnih vidikov družbene vključenosti, ki napolnjujejo vsebino načela vestnosti in poštenja, lahko poda končni odgovor o tem, ali gre za nepošteni pogoj ali dopustno pogodbeno vsebino.²²

32.Pri tem ni odločilno, da je po slovenski ureditvi na splošno sicer dopustno sklepanje potrošniških kreditov, vezanih na tujo valuto, kar sicer izpostavlja prva toženka. Taka pogodbena vsebina ne sme biti v nasprotju z zakonom, tako tudi ne z ZVPot. Šele presoja nepoštenosti pogoja, med drugim tudi iz socialnih vidikov družbene vključenosti, ki napolnjujejo vsebino načela vestnosti in poštenja, lahko poda končni odgovor o tem, ali gre za nepošteni pogoj ali dopustno pogodbeno vsebino.²²

33.V obravnavani zadevi je bilo bistveno, da je toženka enostransko vnaprej pripravila pogodbeni pogoj glede vezanosti stanovanjskega kredita na tujo valuto švicarski frank tako, da je potrošnik v celoti prevzel neomejeno, neobičajno in nepredvidljivo valutno tveganje, banka pa v tej zvezi nobenega oziroma se je pred njim zavarovala, kar je vzpostavilo tudi znatno neravnotežje med pogodbenima strankama (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot).²³ Prva toženka je prevzela le kreditno tveganje, ki pa ga je imela zavarovanega s hipoteko. Tak položaj je bil bistveno bolj ugoden za banko kot potrošnika, s čimer je banka predvsem zasledovala svoje interese po stabilnem poslovanju in upravljanju tveganj. Hkrati pa so bili interesi tožnikov kot potrošnikov močno prizadeti zaradi zelo velike potencialne nestabilnosti kreditnega financiranja.

33.V obravnavani zadevi je bilo bistveno, da je toženka enostransko vnaprej pripravila pogodbeni pogoj glede vezanosti stanovanjskega kredita na tujo valuto švicarski frank tako, da je potrošnik v celoti prevzel neomejeno, neobičajno in nepredvidljivo valutno tveganje, banka pa v tej zvezi nobenega oziroma se je pred njim zavarovala, kar je vzpostavilo tudi znatno neravnotežje med pogodbenima strankama (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot).²³ Prva toženka je prevzela le kreditno tveganje, ki pa ga je imela zavarovanega s hipoteko. Tak položaj je bil bistveno bolj ugoden za banko kot potrošnika, s čimer je banka predvsem zasledovala svoje interese po stabilnem poslovanju in upravljanju tveganj. Hkrati pa so bili interesi tožnikov kot potrošnikov močno prizadeti zaradi zelo velike potencialne nestabilnosti kreditnega financiranja.

34.Prva toženka po pojasnjenem ni upoštevala, da imata tožnika dohodke le v domači valuti in sta bila s tem povsem izpostavljena valutnemu tveganju in valutnemu trgu, sama pa je lahko valutno tveganje izključila z zaprto oziroma nevtralno devizno pozicijo. Zaradi navedenega pogoja je kreditno razmerje vsebovalo možnost izjemno škodljivih posledic za socialni položaj in osebnostni razvoj tožnikov, ki potencialno zelo velikega porasta kreditnega odplačevanja ne bi zmogla pokriti s svojimi prihodki v domači valuti, s čimer bi zaradi plačilne nesposobnosti lahko zapadla v spiralo zadolženosti.

34.Prva toženka po pojasnjenem ni upoštevala, da imata tožnika dohodke le v domači valuti in sta bila s tem povsem izpostavljena valutnemu tveganju in valutnemu trgu, sama pa je lahko valutno tveganje izključila z zaprto oziroma nevtralno devizno pozicijo. Zaradi navedenega pogoja je kreditno razmerje vsebovalo možnost izjemno škodljivih posledic za socialni položaj in osebnostni razvoj tožnikov, ki potencialno zelo velikega porasta kreditnega odplačevanja ne bi zmogla pokriti s svojimi prihodki v domači valuti, s čimer bi zaradi plačilne nesposobnosti lahko zapadla v spiralo zadolženosti.

35.Po pojasnjenem je bilo kršeno načelo vestnosti in poštenja oziroma ni bila podana dobra vera prve toženke, ker pri sklepanju kreditne pogodbe ob neustreznih pojasnilih tudi niso bili upoštevani navedeni socialni vidiki. Šele presoja navedenega pogodbenega pogoja kot nepoštenega lahko tožnikoma omogoči celovito uresničenje že pojasnjenega pozitivnega vidika pogodbene svobode in omogoči polno izravnavo podrejenega kreditnega razmerja.

35.Po pojasnjenem je bilo kršeno načelo vestnosti in poštenja oziroma ni bila podana dobra vera prve toženke, ker pri sklepanju kreditne pogodbe ob neustreznih pojasnilih tudi niso bili upoštevani navedeni socialni vidiki. Šele presoja navedenega pogodbenega pogoja kot nepoštenega lahko tožnikoma omogoči celovito uresničenje že pojasnjenega pozitivnega vidika pogodbene svobode in omogoči polno izravnavo podrejenega kreditnega razmerja.

36.Pri tem pa ni bilo odločilno, ali je lahko banka natančno napovedala prihodnje gibanje tečaja tuje valute in dogodke, ki na gibanje vplivajo, kar je kot bistveno izpostavila prva toženka. Merilo dobre vere je objektivno. Dobra vera z vsebino, kot jo opredeljuje pravo EU, je kršena, če se pri vključitvi pogodbenega pogoja ne ravna v skladu s profesionalno skrbnostjo ali če pogoj za potrošnika vzpostavlja breme, ki nasprotuje pošteni in pravični tržni praksi. Zadostuje, da bi se banka ob profesionalni skrbnosti lahko zavedala škodljivih posledic za potrošnika, tudi če se jih dejansko ni. Kot je že bilo pojasnjeno, ne gre za vprašanje, ali je banka vedela, da bo prišlo do povečanja vrednosti švicarskih frankov, vendar je to prikrila, niti ne gre za zahtevo, da bi banka morala napovedati bodoče dogodke. Banka je kot strokovnjak morala upoštevati, da lahko kadarkoli v dolgoročnem razmerju nastopi dogodek, ki bo pomembno vplival na valutno razmerje.²⁴

36.Pri tem pa ni bilo odločilno, ali je lahko banka natančno napovedala prihodnje gibanje tečaja tuje valute in dogodke, ki na gibanje vplivajo, kar je kot bistveno izpostavila prva toženka. Merilo dobre vere je objektivno. Dobra vera z vsebino, kot jo opredeljuje pravo EU, je kršena, če se pri vključitvi pogodbenega pogoja ne ravna v skladu s profesionalno skrbnostjo ali če pogoj za potrošnika vzpostavlja breme, ki nasprotuje pošteni in pravični tržni praksi. Zadostuje, da bi se banka ob profesionalni skrbnosti lahko zavedala škodljivih posledic za potrošnika, tudi če se jih dejansko ni. Kot je že bilo pojasnjeno, ne gre za vprašanje, ali je banka vedela, da bo prišlo do povečanja vrednosti švicarskih frankov, vendar je to prikrila, niti ne gre za zahtevo, da bi banka morala napovedati bodoče dogodke. Banka je kot strokovnjak morala upoštevati, da lahko kadarkoli v dolgoročnem razmerju nastopi dogodek, ki bo pomembno vplival na valutno razmerje.²⁴

Sankcija ničnosti pogodbe

Sankcija ničnosti pogodbe

37.Sankcije zaradi kršitve po slovenskem pravu in pravu EU so različne. Pravo EU določa sankcijo, da nepošteni pogoj ne zavezuje (člen 6(1) Direktive 93/13), slovenski zakonodajalec pa je določil sankcijo ničnosti (23. člen ZVPot). Nepoštenega pogoja, ki krši minimalni standard po Direktivi 93/13, nacionalno sodišče ne sme spreminjati oziroma prilagajati na dopustno mero,²⁵ kar sicer na podlagi splošnega predpisa omogoča slovenska ureditev instituta delne ničnosti (88. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Sodišče EU je pojasnilo, da sme nacionalno sodišče prilagoditi nepošteni pogodbeni pogoj le, če gre za kršitev nacionalnega prisilnega predpisa, ne pa, če gre hkrati tudi za nepošteni pogoj v skladu z merili Direktive 93/13.²⁶

37.Sankcije zaradi kršitve po slovenskem pravu in pravu EU so različne. Pravo EU določa sankcijo, da nepošteni pogoj ne zavezuje (člen 6(1) Direktive 93/13), slovenski zakonodajalec pa je določil sankcijo ničnosti (23. člen ZVPot). Nepoštenega pogoja, ki krši minimalni standard po Direktivi 93/13, nacionalno sodišče ne sme spreminjati oziroma prilagajati na dopustno mero,²⁵ kar sicer na podlagi splošnega predpisa omogoča slovenska ureditev instituta delne ničnosti (88. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Sodišče EU je pojasnilo, da sme nacionalno sodišče prilagoditi nepošteni pogodbeni pogoj le, če gre za kršitev nacionalnega prisilnega predpisa, ne pa, če gre hkrati tudi za nepošteni pogoj v skladu z merili Direktive 93/13.²⁶

38.V obravnavani zadevi je sicer podana tako kršitev po slovenskem pravu, kot tudi kršitev minimalnih standardov po Direktivi 93/13, zato odpade pomislek, ali za potrošniške pogodbe uporabiti prilagojeno razumevanje splošne ureditve OZ glede ničnosti skozi prizmo ustavnoskladne razlage varstva šibkejšega, ki zahteva učinkovito sodno varstvo glede na izhodišča in cilje, ki so sorodni tistim v pravu EU z vidika visokega varstva potrošnikov v javnem interesu, ki presega posamezno sodno zadevo. Sodišče EU je namreč zavzelo stališče, da prilagoditev nepoštenega pogodbenega pogoja ni dovolj učinkovita, da bi odvrnila ponudnika od nadaljnje uporabe nepoštenih pogojev (t. i. odvračalni učinek - člen 7(1) Direktive 93/13).²⁷

38.V obravnavani zadevi je sicer podana tako kršitev po slovenskem pravu, kot tudi kršitev minimalnih standardov po Direktivi 93/13, zato odpade pomislek, ali za potrošniške pogodbe uporabiti prilagojeno razumevanje splošne ureditve OZ glede ničnosti skozi prizmo ustavnoskladne razlage varstva šibkejšega, ki zahteva učinkovito sodno varstvo glede na izhodišča in cilje, ki so sorodni tistim v pravu EU z vidika visokega varstva potrošnikov v javnem interesu, ki presega posamezno sodno zadevo. Sodišče EU je namreč zavzelo stališče, da prilagoditev nepoštenega pogodbenega pogoja ni dovolj učinkovita, da bi odvrnila ponudnika od nadaljnje uporabe nepoštenih pogojev (t. i. odvračalni učinek - člen 7(1) Direktive 93/13).²⁷

39.Pogodba mora praviloma obstajati še naprej brez kakršne koli druge spremembe, razen tiste, ki izhaja iz odprave nepoštenih pogojev, če je tak nadaljnji obstoj pogodbe v skladu s pravili nacionalnega prava pravno mogoč (člen 6(1) Direktive 93/13),²⁸ kar je treba preveriti v skladu z objektivnim pristopom.²⁹ V obravnavani zadevi bi odstranitev nepoštenega pogodbenega določila, ki se nanaša na glavni predmet obveznosti, spremenila naravo kreditne pogodbe, s čimer niso izpolnjeni pogoji, da bi ta lahko ostala še naprej v veljavi brez nepoštenega pogoja. V slovenski ureditvi tudi ni dispozitivnih določil (veljavnih v času sklenitve obravnavane kreditne pogodbe), ki bi lahko nadomestila nepošteni pogoj, kar je sicer le izjemoma dopustno.³⁰ Sodišče EU je tudi zavrnilo možnost, da bi nacionalno sodišče s konkretizacijo nacionalnih splošnih načel nadomestilo neustrezno vsebino nepoštenega pogoja.³¹ Potrošnik bi lahko ohranil v veljavi obravnavano kreditno pogodbo le, če bi se odpovedal varstvu pred nepoštenim pogojem,³² vendar v obravnavani zadevi ni dvoma, da tožnika ves čas nasprotujeta kreditni pogodbi prav s sklicevanjem na varstvo pred nepoštenimi pogoji.

39.Pogodba mora praviloma obstajati še naprej brez kakršne koli druge spremembe, razen tiste, ki izhaja iz odprave nepoštenih pogojev, če je tak nadaljnji obstoj pogodbe v skladu s pravili nacionalnega prava pravno mogoč (člen 6(1) Direktive 93/13),²⁸ kar je treba preveriti v skladu z objektivnim pristopom.²⁹ V obravnavani zadevi bi odstranitev nepoštenega pogodbenega določila, ki se nanaša na glavni predmet obveznosti, spremenila naravo kreditne pogodbe, s čimer niso izpolnjeni pogoji, da bi ta lahko ostala še naprej v veljavi brez nepoštenega pogoja. V slovenski ureditvi tudi ni dispozitivnih določil (veljavnih v času sklenitve obravnavane kreditne pogodbe), ki bi lahko nadomestila nepošteni pogoj, kar je sicer le izjemoma dopustno.³⁰ Sodišče EU je tudi zavrnilo možnost, da bi nacionalno sodišče s konkretizacijo nacionalnih splošnih načel nadomestilo neustrezno vsebino nepoštenega pogoja.³¹ Potrošnik bi lahko ohranil v veljavi obravnavano kreditno pogodbo le, če bi se odpovedal varstvu pred nepoštenim pogojem,³² vendar v obravnavani zadevi ni dvoma, da tožnika ves čas nasprotujeta kreditni pogodbi prav s sklicevanjem na varstvo pred nepoštenimi pogoji.

40.Po pojasnjenem zaradi ničnosti nepoštenega pogodbenega pogoja preostane le sankcija ničnosti celotne kreditne pogodbe. Ker je podana ničnost kreditne pogodbe in s tem tudi akcesorne pogodbe o ustanovitvi hipotekarnega zavarovanja, je podan tudi zakonski razlog za neveljavnost in izbris hipoteke iz zemljiške knjige (neveljavnost zemljiškoknjižnega dovolila zaradi ničnosti zavarovalnega posla - 2. točka prvega odstavka v zvezi s 1. točko drugega odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1).

40.Po pojasnjenem zaradi ničnosti nepoštenega pogodbenega pogoja preostane le sankcija ničnosti celotne kreditne pogodbe. Ker je podana ničnost kreditne pogodbe in s tem tudi akcesorne pogodbe o ustanovitvi hipotekarnega zavarovanja, je podan tudi zakonski razlog za neveljavnost in izbris hipoteke iz zemljiške knjige (neveljavnost zemljiškoknjižnega dovolila zaradi ničnosti zavarovalnega posla - 2. točka prvega odstavka v zvezi s 1. točko drugega odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1).

Glede vrnitvenega (kondikcijskega) zahtevka tožnikov

Glede vrnitvenega (kondikcijskega) zahtevka tožnikov

O vprašanju zastaranja

41.V ospredju vprašanja zastaranja je učinkovit dostop do sodnega varstva. Sodišče mora upoštevati okoliščine posameznega primera, uporaba zastaralnih rokov pa ne sme biti (pre)toga, da onemogoča učinkovito varstvo pravic.³³

42.Sodišča morajo upoštevati kontekstualni pristop, ki ne vključuje le uporabe zakonodaje o zastaranju, ampak celoten socialni kontekst področja urejanja ter konkretne zadeve, zunanje argumente, širjenje pravnega obzorja in mnogovrstne vidike.³⁴ Ob zahtevi po prožni uporabi pravil o zastaralnih rokih glede na okoliščine posameznega primera je Ustavno sodišče še izpostavilo ustavno neskladje stališča, da bi moral tožnik že v času, ko je uveljavljal primarno pravno varstvo, uveljavljati tudi nadaljnje (sekundarne) zahtevke.³⁵ Naveden vidik je lahko pomemben tudi v obravnavani zadevi, kjer je varstvo zaradi ničnosti pogodbe primarno, kondikcijski zahtevek pa sekundarno sodno varstvo.

43.V skladu z načelom skladne razlage mora nacionalno sodišče razlagati določbe nacionalnega prava (ne samo tiste, ki so bile sprejete z namenom prenosa Direktive v nacionalni pravni red, temveč vse, ki so potrebne za dosego ciljev in učinkov Direktive) tako, da se doseže rešitev, ki je v skladu s cilji Direktive. Direktiva ne vsebuje določb o zastaranju, zato je potrebno nacionalna pravila o zastaranju razlagati tako, da ni onemogočeno ali preveč oteženo uresničevanje pravic, priznanih s pravom Unije (načelo učinkovitosti)³⁶.

44.SEU je že sprejelo razlago, da varstvo potrošnikov ni absolutno in da je določitev razumnih rokov za pravna sredstva, katerih posledica nespoštovanja je prekluzija, kar je v interesu pravne varnosti, združljiva s pravom Unije:"Natančneje, Sodišče je že presodilo, da člen 6(1) in člen 7(1) Direktive 93/13 ne nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki ob tem, da določa, da tožba za ugotovitev ničnosti nepoštenega pogoja iz pogodbe, sklenjene med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom, ne zastara, določa zastaralni rok za tožbo za uveljavljanje restitucijskih učinkov te ugotovitve, če sta spoštovani načeli enakovrednosti in učinkovitosti".³⁷ V dosedanji razlagi je SEU je kot pravilo bila sprejeta razlaga, da zastaranje ne more pričeti teči, če potrošnik ni vedel oziroma razumno ni mogel vedeti za nepoštenost tega pogoja. Takšna razlaga sodišča druge stopnje temelji na analizi odločbe SEU, v katerih so bile sprejete razlage, da zastaranje:

ne more pričeti teči:

-od dneva neupravičene obogatitve, torej ne od dneva, ko je bila sklenjena pogodba (C-224/19 in C-259/19 z dne 16.7.2020); ne od dneva izpolnitve pogodbe (C-698/18 in C-699/18 z dne 9.7.2020); ne od plačila anuitet med trajanjem pogodbe (C-485/19 z dne 22.4.2021);

-od dneva (dnevov) ko je nacionalno Vrhovno sodišče v podobnih zadevah odločilo o ničnosti pravnega posla (C-561/21 z dne 25.4.2024);

-od dneva (dnevov) ko je SEU potrdilo, da so zastaralni roki skladni s pravom EU (če sta spoštovani načeli enakovrednosti in učinkovitosti; C-561/21 z dne 25.4.2024);

lahko prične teči:

-od dneva pravnomočnosti sodne odločbe o ugotovitvi ničnosti - ker pa je ta razlaga sicer v nasprotju z zgoraj citiranim pravilom, lahko banka dokazuje drugače (C-561/21 z dne 25.4.2024).

45.V nacionalnem pravu ne obstaja oziroma sodišče druge stopnje ni našlo ustaljene razlage glede tega vprašanja v bistveno enakih zadevah. Iz dostopnih odločb Vrhovnega sodišča izhaja, da se slednje o tem še ni opredelilo. Vrhovno sodišče se je v zvezi z razlago teka zastaralnih rokov pri kondikcijskem zahtevku oprlo na pravo EU,³⁸ po katerem mora sodišče upoštevati možnost, da potrošniki ne vedo, da je pogoj v pogodbi nepošten ali da ne razumejo obsega svojih pravic, ki izhajajo iz Direktive 93/13. Zato je treba dati potrošniku na razpolago razumen čas, v katerem se v zvezi s spornim razmerjem seznani ne le z vsemi pomembnimi dejanskimi okoliščinami, pač pa tudi z njihovimi pravnimi posledicami in s svojim pravnim položajem. Pri tem je pomembno, koliko časa je bilo, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, razumno potrebnega za seznanitev s pravno oceno o (morebitni) ničnosti. V citirani in tudi v zadevi II Ips 67/2021 sicer ni zavzelo nobenega dokončnega stališča.

46.Osnovno nacionalno materialnopravno pravilo o pričetku teka zastaralnega roka, določeno v 336. členu OZ, v osredje sicer postavlja objektivno merilo (predpostavko) za pričetek teka zastaralnega roka (trenutek zapadlosti oz. dospelosti pravice terjati izpolnitev obveznosti oziroma prvi dan po tem dnevu), vendar je to pravilo potrebno zmeraj razlagati v kontekstu zadeve (okoliščin vsakokratnega primera). Posebne okoliščine, ki jih je potrebno upoštevati so v primerih, ko se uveljavlja sankcija ničnosti te, da gre za svojevrsten materialnopravni institut, ki pa se lahko v procesnem pravu uveljavlja na različne načine - kot predhodno vprašanje ali samostojen oz. vmesni ugotovitveni zahtevek (s tožbo). Ker je ničnost najtežja sankcija, ki pa lahko ima vendarle tudi pravne učinke (delna ničnost, konverzija, konvalidacija), in ker je zastaranje izrazit institut procesnega prava (v smislu, da svoje pravne učinke praviloma razvije le v sodnem postopku, če se dolžnik na zastaranje izrecno sklicuje), so tudi v nacionalnem pravu bile sprejete razlage, da je za zastaranje kondikcijskih zahtevkov iz ničnih pogodb, odločilen trenutek, ko je sodišče s pravnomočno sodbo ugotovilo ničnost pravnega posla³⁹. Sodišče druge stopnje meni, da takšna razlaga velja tudi v primerih, ko je o tem bilo odločeno kot o predhodnem vprašanju (ob postavljenem dajatvenem zahtevku).

47.Po obrazloženem je zmotno stališče prve toženke v pritožbi, da je za pričetek teka zastaranja ključen trenutek, ko so bile tožnikoma znane dejanske okoliščine spremembe valutnega tečaja v letu 2009 oziroma najkasneje 2011. Prvo toženka torej ni uspela dokazati, da obstaja izjema od pravila, da sta tožnika pred odločitvijo o tem ali so zavezovalni pravni posli nični, za to okoliščino vedela. Ker sta tožnika ob vmesnem ugotovitvenem tožbenem zahtevku istočasno vložila tudi dajatveni tožbeni zahtevek, zanj pa zastaralni rok pred tem še sploh ni pričel teči, je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da ugovor zastaranja dajatvenega zahtevka ni utemeljen, pravilna.

Presoja glede podlage in višine

48.Pravo EU varstva potrošnikov je utemeljeno predvsem na zahtevi učinkovitosti nezavezujoče narave nepoštenih pogodbenih pogojev (člen 6(1) Direktive 93/13)⁴⁰ in t. i. odvračalnem učinku, kot ga je opredelilo SEU na podlagi člena 7(1) Direktive 93/13, ki vsebuje zahtevo po ustreznih in učinkovitih sredstvih za preprečevanje nadaljnje uporabe nepoštenih pogodbenih pogojev.⁴¹ Pravna sredstva v nacionalnih zakonodajah, ki so namenjena saniranju kršitev prava EU, morajo izpolnjevati zahteve t.i. "triade načel - učinkovitost, sorazmernost in odvračilnost"⁴². Tudi Direktiva/93 v določbah 6. in predvsem 7. člena⁴³ določa, da morajo države članice zagotoviti ustrezna in učinkovita pravna sredstva, katerih namen je preprečiti nadaljnjo uporabo nepoštenih pogodbenih pogojev. Mednje sodijo tudi določbe zakonodaje, ki urejajo restitucijske učinke, ki torej vsebujejo pravna pravila, na podlagi katerih se plačani denarni zneski vrnejo⁴⁴. SEU je navedeni zahtevi učinkovitega varstva potrošnikov tudi upoštevaje načelo sorazmernosti povezalo in konkretiziralo glede vrnitvenih zahtevkov v zadevi SEU C-520/21, Bank M.

Nacionalno pravo pravne posledice ničnih pogodb ureja v prvem odstavku 87. člena OZ⁴⁵. Če je bilo na podlagi takšne pogodbe kaj izpolnjeno, je potrebno to vrniti (vzpostaviti status quo ante), stranki pridobita kondikcijski zahtevek. Slednji so urejeni tudi v 3. oddelku II. poglavja OZ (190. do 198. člen). Usklajevalno pravilo v tem primeru je vsebina oziroma predmet pravnega razmerja, zanj pa velja, da ima posebna določba prednost pred splošno (lex specialis derogat legi generali)⁴⁶.

49.Od splošne ureditve različen (poseben) namen izravnave podrejenega potrošniškega razmerja opredeljujeta pravu EU skladna razlaga in ustavnoskladna razlaga, ki je utemeljena na pozitivnih vidikih varstva šibkejšega na podlagi ustavnega načela socialne države.⁴⁷ Varstvo šibkejšega potrošnika utemeljuje vzpostavitev njegovega posebnega, ugodnejšega položaja,⁴⁸ kar velja tudi za potrošnikovo pravico in obveznost do banke iz naslova kondikcije zaradi ničnosti pogodbe. Tovrstna naklonjenost šibkejšemu ni obremenjena z očitkom neutemeljenega favoriziranja, saj se z njim vzpostavlja dejanska enakopravnost.⁴⁹

50.V tem delu prvo toženka v pritožbi v ospredje postavlja razlago, da bi se morali restitucijski učinki doseči na način, da se upošteva razlika med plačili pogodbenih strank v CHF - tožnika sta prejela 274.200,00 CHF, prvo toženka pa 218.134,78 CHF, zato sta ji tožnika dolžna povrniti razliko. Sodišče druge stopnje takšno razlago v celoti zavrača in pritrjuje razlagi sodišča prve stopnje. Slednje je povsem pravilno poudarilo, da je bila valutna klavzula uporabljena zaradi namena varovanja upnice (prvo toženke) pred padcem vrednosti domače valute, vsa plačila pa so bila izvedena v domači valuti (najprej SIT, nato v €). Navedeni 87. člen OZ namreč določa, da mora stranka:"...vrniti vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe.". Zato sta pogodbeni stranki upravičeni do vrnitve zneskov, ki sta jih prejeli, to pa niso bili CHF temveč sprva SIT nato pa €. ⁵⁰

51.SEU pa je v najnovejši odločbi C-520/21, Bank M določilo izhodišča razlage glede vrste vrnitvenih zahtevkov oziroma upravičenj, ki so v njih zajeta. Kot neskladno s pravom EU je SEU opredelilo pravico banke, da od potrošnika zahteva nadomestilo, ki presega vračilo kapitala, izplačanega iz naslova izpolnitve kreditne pogodbe. S tem je omejilo vrnitvene zahtevke banke na glavnico, kot je bila ta izplačana potrošniku. Po drugi strani je s pravom EU skladna ureditev, ki daje potrošniku pravico zahtevati nadomestilo, ki presega vračilo nakazanih mesečnih obrokov in stroškov, plačanih iz naslova izpolnitve te pogodbe.

52.Prva toženka si v pritožbi neutemeljeno prizadeva, da bi se kondikcijski zahtevek tožnikov zmanjšal za t. i. obogatitvene obresti kot nadomestilo za uporabo prejetega kredita. Podlaga za naveden zahtevek prve toženke sta lahko 193. ali 198. člen OZ. Vrnitev vseh morebitnih koristi od kredita, za katero se zavzema prva toženka in mu dajeta podlago navedena člena, ni skladna z obrazloženim namenom vzpostavitve potrošniku prilagojenega (naklonjenega) ravnotežja.

53.Kot poudarja SEU, od protipravnega ravnanja ne sme imeti ponudnik kot kršitelj koristi.⁵¹ Razlaga slovenskega prava, v skladu s katero bi imela banka pravico, da od potrošnika zahteva nadomestilo, ki presega vračilo kapitala, izplačanega iz naslova izpolnitve te pogodbe, in da zato prejme nadomestilo za potrošnikovo uporabo tega kapitala, odpravlja odvračalni učinek, ki ga ima ničnost navedene pogodbe na ponudnike.⁵² V obravnavanem specifičnem razmerju potrošniška oziroma kreditojemalca napram kreditodajalcu, za katerega kot razlagalna izhodišča veljajo posebne določbe oziroma razlage SEU, se tiste nacionalne in splošne določbe 193. oziroma 198. člena OZ, ki zasleduje nadomestitev vseh koristi od prejetega kredita, ne smejo uporabljati. Pritožbeni očitek, da bi brez plačila obogatitvenih obresti potrošnik prejel brezobrestno posojilo, potemtakem ne more biti uspešen. Obrazloženi razlagalni pristop vzpostavlja potrošniku naklonjeno ravnotežje, kjer interes banke vendarle ostaja sorazmerno varovan, saj še zmeraj prejme nazaj ves posojen denar, le da brez plačila za uporabo denarja.

54.Pri presoji navedenega ravnotežja sodišče druge stopnje tudi upošteva, da je ničnost namenjena sankcioniranju najtežjih kršitev, ki imajo javni značaj (kršitev javnega reda - varstva potrošnikov v javnem interesu),⁵³ kar se mora odraziti tudi pri razumevanju vrnitvenih zahtevkov, kot njeni posledici (prvi odstavek 87. člena OZ). Pomembno je torej, da razlogi za ničnost v obravnavani zadevi izhajajo iz sfere banke. Slovenska pravna ureditev celo omogoča odstop od polne povrnitve prejetega, ko vrnitev zahteva nepoštena stranka (drugi odstavek 87. člena OZ).

55.Tožnika sta prejela izplačan kredit v znesku 175.521,67 EUR, plačala pa sta obroke kredita v skupnem znesku 180.916,87 EUR. Teh ugotovitev sodišča prve stopnje prva toženka v pritožbi ni grajala, zato je bilo sodišče druge stopnje na te ugotovitve vezano (drugi odstavek 350. člena ZPP).

56.Sodišče prve stopnje je po obrazloženem pravilno upoštevalo določilo prvega odstavka 87. člena OZ, po katerem je vsaka pogodbena stranka dolžna vrniti drugi, kar je na podlagi nične pogodbe prejela tako, da je naložilo prvi toženki povrnitev razlike med izplačanim zneskom kredita in plačanimi obroki, kar znese 5.395,20 EUR.

Odločitev

57.Po obrazloženem je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

58.Prva toženka, ki ni uspela s pritožbo, krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Strošek odgovora na pritožbo pa ni bil potreben, saj v ničemer ni prispeval k sprejeti odločitvi (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------

Tako izrecno pritožba v prvem odstavku na 12. strani.

Tako izrecno pritožba v prvem odstavku na 12. strani.

Tako izrecno pritožba v prvem odstavku na 12. strani.

Tako izrecno pritožba v prvem odstavku na 12. strani.

SEU C-186/16, Andriciuc, točke 56-58 obrazložitve. O pojasnilni dolžnosti glej tudi SEU C-776/19 do C-782/19, BNP Paribas Personal Finance.

10SEU C-186/16, Andriciuc, točke 56-58 obrazložitve. O pojasnilni dolžnosti glej tudi SEU C-776/19 do C-782/19, BNP Paribas Personal Finance.

SEU C-186/16, Andriciuc, točke 56-58 obrazložitve. O pojasnilni dolžnosti glej tudi SEU C-776/19 do C-782/19, BNP Paribas Personal Finance.

10SEU C-186/16, Andriciuc, točke 56-58 obrazložitve. O pojasnilni dolžnosti glej tudi SEU C-776/19 do C-782/19, BNP Paribas Personal Finance.

VSRS sklep II Ips 137/2018, v katerem se Vrhovno sodišče sklicuje na člen 2 Direktive 93/13 in SEU C-110/14, Costea.

11VSRS sklep II Ips 137/2018, v katerem se Vrhovno sodišče sklicuje na člen 2 Direktive 93/13 in SEU C-110/14, Costea.

11VSRS sklep II Ips 137/2018, v katerem se Vrhovno sodišče sklicuje na člen 2 Direktive 93/13 in SEU C-110/14, Costea.

VSRS sklep II Ips 137/2018, v katerem se Vrhovno sodišče sklicuje na člen 2 Direktive 93/13 in SEU C-110/14, Costea.

12Navedene razloge je sicer podalo sodišče prve stopnje med razlogi presoje dobre vere (47. točka in tudi 51. točka obrazložitve), a zaradi povezanosti tega vprašanja utemeljuje tudi presojo pojasnilne dolžnosti.

Navedene razloge je sicer podalo sodišče prve stopnje med razlogi presoje dobre vere (47. točka in tudi 51. točka obrazložitve), a zaradi povezanosti tega vprašanja utemeljuje tudi presojo pojasnilne dolžnosti.

12Navedene razloge je sicer podalo sodišče prve stopnje med razlogi presoje dobre vere (47. točka in tudi 51. točka obrazložitve), a zaradi povezanosti tega vprašanja utemeljuje tudi presojo pojasnilne dolžnosti.

Navedene razloge je sicer podalo sodišče prve stopnje med razlogi presoje dobre vere (47. točka in tudi 51. točka obrazložitve), a zaradi povezanosti tega vprašanja utemeljuje tudi presojo pojasnilne dolžnosti.

13USRS odločba Up-14/21, 28. točka obrazložitve.

USRS odločba Up-14/21, 28. točka obrazložitve.

USRS odločba Up-14/21, 28. točka obrazložitve.

13USRS odločba Up-14/21, 28. točka obrazložitve.

14VSRS sodba II Ips 8/2022.

VSRS sodba II Ips 8/2022.

VSRS sodba II Ips 8/2022.

14VSRS sodba II Ips 8/2022.

15VSRS sodba in sklep II Ips 54/2023, 30 točka obrazložitve.

VSRS sodba in sklep II Ips 54/2023, 30 točka obrazložitve.

VSRS sodba in sklep II Ips 54/2023, 30 točka obrazložitve.

15VSRS sodba in sklep II Ips 54/2023, 30 točka obrazložitve.

16SEU C-405/21, Nova kreditna banka Maribor, 28. točka obrazložitve.

SEU C-405/21, Nova kreditna banka Maribor, 28. točka obrazložitve.

16SEU C-405/21, Nova kreditna banka Maribor, 28. točka obrazložitve.

SEU C-405/21, Nova kreditna banka Maribor, 28. točka obrazložitve.

VSRS sodba in sklep II Ips 54/2023, 21. točka obrazložitve.

17VSRS sodba in sklep II Ips 54/2023, 21. točka obrazložitve.

17VSRS sodba in sklep II Ips 54/2023, 21. točka obrazložitve.

VSRS sodba in sklep II Ips 54/2023, 21. točka obrazložitve.

18VSRS sodba II Ips 8/2022, 78. točka obrazložitve.

VSRS sodba II Ips 8/2022, 78. točka obrazložitve.

VSRS sodba II Ips 8/2022, 78. točka obrazložitve.

18VSRS sodba II Ips 8/2022, 78. točka obrazložitve.

SEU C-415/11, Aziz, 69. točka obrazložitve, ponovljeno v SEU C-186/16, Andriciuc.

19SEU C-415/11, Aziz, 69. točka obrazložitve, ponovljeno v SEU C-186/16, Andriciuc.

SEU C-415/11, Aziz, 69. točka obrazložitve, ponovljeno v SEU C-186/16, Andriciuc.

19SEU C-415/11, Aziz, 69. točka obrazložitve, ponovljeno v SEU C-186/16, Andriciuc.

20Tako tudi VSRS sodba II Ips 8/2022, 54. točka obrazložitve.

Tako tudi VSRS sodba II Ips 8/2022, 54. točka obrazložitve.

20Tako tudi VSRS sodba II Ips 8/2022, 54. točka obrazložitve.

Tako tudi VSRS sodba II Ips 8/2022, 54. točka obrazložitve.

21Sorodno VSM sodba in sklep I Cp 889/2020.

Sorodno VSM sodba in sklep I Cp 889/2020.

Sorodno VSM sodba in sklep I Cp 889/2020.

21Sorodno VSM sodba in sklep I Cp 889/2020.

USRS odločba Up-14/21, 39. in 40. točka obrazložitve.

22USRS odločba Up-14/21, 39. in 40. točka obrazložitve.

22USRS odločba Up-14/21, 39. in 40. točka obrazložitve.

USRS odločba Up-14/21, 39. in 40. točka obrazložitve.

23Sodišče EU navedeno predpostavko ne omejuje le na količinsko ekonomsko presojo (primerjavo med skupnim zneskom transakcije, ki je bil predmet pogodbe, na eni strani in stroškov, ki so bili na podlagi tega pogoja naloženi potrošniku), ampak je dovolj že resni poseg v pravni položaj. SEU C-229/19, C-289/19, Dexia Nederland 49. točka obrazložitve.

Sodišče EU navedeno predpostavko ne omejuje le na količinsko ekonomsko presojo (primerjavo med skupnim zneskom transakcije, ki je bil predmet pogodbe, na eni strani in stroškov, ki so bili na podlagi tega pogoja naloženi potrošniku), ampak je dovolj že resni poseg v pravni položaj. SEU C-229/19, C-289/19, Dexia Nederland 49. točka obrazložitve.

Sodišče EU navedeno predpostavko ne omejuje le na količinsko ekonomsko presojo (primerjavo med skupnim zneskom transakcije, ki je bil predmet pogodbe, na eni strani in stroškov, ki so bili na podlagi tega pogoja naloženi potrošniku), ampak je dovolj že resni poseg v pravni položaj. SEU C-229/19, C-289/19, Dexia Nederland 49. točka obrazložitve.

23Sodišče EU navedeno predpostavko ne omejuje le na količinsko ekonomsko presojo (primerjavo med skupnim zneskom transakcije, ki je bil predmet pogodbe, na eni strani in stroškov, ki so bili na podlagi tega pogoja naloženi potrošniku), ampak je dovolj že resni poseg v pravni položaj. SEU C-229/19, C-289/19, Dexia Nederland 49. točka obrazložitve.

VSRS sodba II Ips 8/2022.

24VSRS sodba II Ips 8/2022.

VSRS sodba II Ips 8/2022.

24VSRS sodba II Ips 8/2022.

25SEU C-618/10, Banco Espanol de Credito, točke 67-73 obrazložitve.

SEU C-618/10, Banco Espanol de Credito, točke 67-73 obrazložitve.

SEU C-618/10, Banco Espanol de Credito, točke 67-73 obrazložitve.

25SEU C-618/10, Banco Espanol de Credito, točke 67-73 obrazložitve.

SEU C-482/13, C-484/13, C-485/13 , C-487/13, Unicaja Banco in SEU C-118/17, Dunai.

26SEU C-482/13, C-484/13, C-485/13 , C-487/13, Unicaja Banco in SEU C-118/17, Dunai.

SEU C-482/13, C-484/13, C-485/13 , C-487/13, Unicaja Banco in SEU C-118/17, Dunai.

26SEU C-482/13, C-484/13, C-485/13 , C-487/13, Unicaja Banco in SEU C-118/17, Dunai.

27SEU C-618/10, Banco Espanol de Credito.

SEU C-618/10, Banco Espanol de Credito.

27SEU C-618/10, Banco Espanol de Credito.

SEU C-618/10, Banco Espanol de Credito.

SEU C-421/14, Banco Primus, 71. točka obrazložitve in tam navedena sodna praksa.

28SEU C-421/14, Banco Primus, 71. točka obrazložitve in tam navedena sodna praksa.

SEU C-421/14, Banco Primus, 71. točka obrazložitve in tam navedena sodna praksa.

28SEU C-421/14, Banco Primus, 71. točka obrazložitve in tam navedena sodna praksa.

29SEU C-453/10, Pereničova, 32. točka obrazložitve.

SEU C-453/10, Pereničova, 32. točka obrazložitve.

SEU C-453/10, Pereničova, 32. točka obrazložitve.

29SEU C-453/10, Pereničova, 32. točka obrazložitve.

30SEU C-26/13, Kasler, točke 82-84 obrazložitve.

SEU C-26/13, Kasler, točke 82-84 obrazložitve.

30SEU C-26/13, Kasler, točke 82-84 obrazložitve.

SEU C-26/13, Kasler, točke 82-84 obrazložitve.

SEU C-260/18, Dziubak, točke 59-62 obrazložitve. V slovenskem prevodu je napaka v 62. točki obrazložitve in 3. točki izreka. V poljski različici (jezik postopka) in drugih prevodih je navedeno, da nadomestitev ni skladna z direktivo, kar izhaja iz predhodne obrazložitve.

31SEU C-260/18, Dziubak, točke 59-62 obrazložitve. V slovenskem prevodu je napaka v 62. točki obrazložitve in 3. točki izreka. V poljski različici (jezik postopka) in drugih prevodih je navedeno, da nadomestitev ni skladna z direktivo, kar izhaja iz predhodne obrazložitve.

31SEU C-260/18, Dziubak, točke 59-62 obrazložitve. V slovenskem prevodu je napaka v 62. točki obrazložitve in 3. točki izreka. V poljski različici (jezik postopka) in drugih prevodih je navedeno, da nadomestitev ni skladna z direktivo, kar izhaja iz predhodne obrazložitve.

SEU C-260/18, Dziubak, točke 59-62 obrazložitve. V slovenskem prevodu je napaka v 62. točki obrazložitve in 3. točki izreka. V poljski različici (jezik postopka) in drugih prevodih je navedeno, da nadomestitev ni skladna z direktivo, kar izhaja iz predhodne obrazložitve.

Prav tam, 53. točka obrazložitve.

32Prav tam, 53. točka obrazložitve.

32Prav tam, 53. točka obrazložitve.

Prav tam, 53. točka obrazložitve.

33USRS odločba Up-1177/12, Up-89/14.

USRS odločba Up-1177/12, Up-89/14.

33USRS odločba Up-1177/12, Up-89/14.

USRS odločba Up-1177/12, Up-89/14.

Zobec, J.: Procesni vidiki zastaranja. Pravni letopis 2015, str. 148.

34Zobec, J.: Procesni vidiki zastaranja. Pravni letopis 2015, str. 148.

35USRS odločba Up-1177/12, Up-89/14.

USRS odločba Up-1177/12, Up-89/14.

34Zobec, J.: Procesni vidiki zastaranja. Pravni letopis 2015, str. 148.

Zobec, J.: Procesni vidiki zastaranja. Pravni letopis 2015, str. 148.

36Obveznost držav članic zagotoviti učinkovitost pravice, da se ne uporabljajo nepošteni pogoji, obsega tudi zahtevo po zagotovitvi sodnega varstva; to mora biti zagotovljeno tako pri določitvi sodišč, pristojnih za odločanje o pravnih sredstvih, ki temeljijo na pravu Unije, kot pri opredelitvi postopkovnih pravil v zvezi s temi pravnimi sredstvi; SEU C‑169/14, Sánchez Morcillo in Abril García, tč. 35.

Obveznost držav članic zagotoviti učinkovitost pravice, da se ne uporabljajo nepošteni pogoji, obsega tudi zahtevo po zagotovitvi sodnega varstva; to mora biti zagotovljeno tako pri določitvi sodišč, pristojnih za odločanje o pravnih sredstvih, ki temeljijo na pravu Unije, kot pri opredelitvi postopkovnih pravil v zvezi s temi pravnimi sredstvi; SEU C‑169/14, Sánchez Morcillo in Abril García, tč. 35.

USRS odločba Up-1177/12, Up-89/14.

35USRS odločba Up-1177/12, Up-89/14.

37SEU C‑698/18 in C‑699/18, Raiffeisen Bank in BRD Groupe Société Générale, tč. 56.

SEU C‑698/18 in C‑699/18, Raiffeisen Bank in BRD Groupe Société Générale, tč. 56.

36Obveznost držav članic zagotoviti učinkovitost pravice, da se ne uporabljajo nepošteni pogoji, obsega tudi zahtevo po zagotovitvi sodnega varstva; to mora biti zagotovljeno tako pri določitvi sodišč, pristojnih za odločanje o pravnih sredstvih, ki temeljijo na pravu Unije, kot pri opredelitvi postopkovnih pravil v zvezi s temi pravnimi sredstvi; SEU C‑169/14, Sánchez Morcillo in Abril García, tč. 35.

Obveznost držav članic zagotoviti učinkovitost pravice, da se ne uporabljajo nepošteni pogoji, obsega tudi zahtevo po zagotovitvi sodnega varstva; to mora biti zagotovljeno tako pri določitvi sodišč, pristojnih za odločanje o pravnih sredstvih, ki temeljijo na pravu Unije, kot pri opredelitvi postopkovnih pravil v zvezi s temi pravnimi sredstvi; SEU C‑169/14, Sánchez Morcillo in Abril García, tč. 35.

38VSRS sklep II Ips 14/2020, v katerem se je Vrhovno sodišče sklicevalo na združeni zadevi SEU C-698/18, C-699/18, Raiffeisen Bank in BRD Groupe Societe Generale.

VSRS sklep II Ips 14/2020, v katerem se je Vrhovno sodišče sklicevalo na združeni zadevi SEU C-698/18, C-699/18, Raiffeisen Bank in BRD Groupe Societe Generale.

37SEU C‑698/18 in C‑699/18, Raiffeisen Bank in BRD Groupe Société Générale, tč. 56.

SEU C‑698/18 in C‑699/18, Raiffeisen Bank in BRD Groupe Société Générale, tč. 56.

VSRS II Ips 229/2014 z dne 2.7.2015, tč. 10. obrazložitve; VSRS II Ips 226/2014 z dne 31.3.2016; VSRS II Ips 228/2017 z dne 24.1.2019.

39VSRS II Ips 229/2014 z dne 2.7.2015, tč. 10. obrazložitve; VSRS II Ips 226/2014 z dne 31.3.2016; VSRS II Ips 228/2017 z dne 24.1.2019.

38VSRS sklep II Ips 14/2020, v katerem se je Vrhovno sodišče sklicevalo na združeni zadevi SEU C-698/18, C-699/18, Raiffeisen Bank in BRD Groupe Societe Generale.

VSRS sklep II Ips 14/2020, v katerem se je Vrhovno sodišče sklicevalo na združeni zadevi SEU C-698/18, C-699/18, Raiffeisen Bank in BRD Groupe Societe Generale.

Cilj je, da je iz razmerja med banko in potrošnikom odstranjena nedopustna vsebina, pri čemer mora biti to varstvo celovito in za učinkovito.

40Cilj je, da je iz razmerja med banko in potrošnikom odstranjena nedopustna vsebina, pri čemer mora biti to varstvo celovito in za učinkovito.

39VSRS II Ips 229/2014 z dne 2.7.2015, tč. 10. obrazložitve; VSRS II Ips 226/2014 z dne 31.3.2016; VSRS II Ips 228/2017 z dne 24.1.2019.

VSRS II Ips 229/2014 z dne 2.7.2015, tč. 10. obrazložitve; VSRS II Ips 226/2014 z dne 31.3.2016; VSRS II Ips 228/2017 z dne 24.1.2019.

41SEU C-415/11, Aziz, 60. točka obrazložitve in SEU C-537/12, C-116/13, Banco Popular Espanol in Banco de Valencia, 56. točka obrazložitve.

SEU C-415/11, Aziz, 60. točka obrazložitve in SEU C-537/12, C-116/13, Banco Popular Espanol in Banco de Valencia, 56. točka obrazložitve.

Cilj je, da je iz razmerja med banko in potrošnikom odstranjena nedopustna vsebina, pri čemer mora biti to varstvo celovito in za učinkovito.

40Cilj je, da je iz razmerja med banko in potrošnikom odstranjena nedopustna vsebina, pri čemer mora biti to varstvo celovito in za učinkovito.

42F. Cafaggi/P. Iamiceli, The Principles of Effectiveness, Proportionality and Dissuasiveness in the Enforcement of EU Consumer Law; The Impact of a Triad on the Choice of Civil Remedies and Administrative Sanctions; European Review of privat Law, Volume 25, No - 2017, str. 577; P. Weingerl, Nekompezatorna povrnitev škode, Pravni letopis št. 1/2023, str. 32, 33.

F. Cafaggi/P. Iamiceli, The Principles of Effectiveness, Proportionality and Dissuasiveness in the Enforcement of EU Consumer Law; The Impact of a Triad on the Choice of Civil Remedies and Administrative Sanctions; European Review of privat Law, Volume 25, No - 2017, str. 577; P. Weingerl, Nekompezatorna povrnitev škode, Pravni letopis št. 1/2023, str. 32, 33.

41SEU C-415/11, Aziz, 60. točka obrazložitve in SEU C-537/12, C-116/13, Banco Popular Espanol in Banco de Valencia, 56. točka obrazložitve.

SEU C-415/11, Aziz, 60. točka obrazložitve in SEU C-537/12, C-116/13, Banco Popular Espanol in Banco de Valencia, 56. točka obrazložitve.

43"1. Member States shall ensure that, in the interests of consumers and of competitors, adequate and effective means exist to prevent the continued use of unfair terms in contracts concluded with consumers by sellers or suppliers.".

"1. Member States shall ensure that, in the interests of consumers and of competitors, adequate and effective means exist to prevent the continued use of unfair terms in contracts concluded with consumers by sellers or suppliers.".

F. Cafaggi/P. Iamiceli, The Principles of Effectiveness, Proportionality and Dissuasiveness in the Enforcement of EU Consumer Law; The Impact of a Triad on the Choice of Civil Remedies and Administrative Sanctions; European Review of privat Law, Volume 25, No - 2017, str. 577; P. Weingerl, Nekompezatorna povrnitev škode, Pravni letopis št. 1/2023, str. 32, 33.

42F. Cafaggi/P. Iamiceli, The Principles of Effectiveness, Proportionality and Dissuasiveness in the Enforcement of EU Consumer Law; The Impact of a Triad on the Choice of Civil Remedies and Administrative Sanctions; European Review of privat Law, Volume 25, No - 2017, str. 577; P. Weingerl, Nekompezatorna povrnitev škode, Pravni letopis št. 1/2023, str. 32, 33.

C-154/15, C-307/15, C-308/15, tč. 62, 63 in 66. z dne 21.12.2016; C-170/21 z dne 30.6.2022, tč. 42.

44C-154/15, C-307/15, C-308/15, tč. 62, 63 in 66. z dne 21.12.2016; C-170/21 z dne 30.6.2022, tč. 42.

43"1. Member States shall ensure that, in the interests of consumers and of competitors, adequate and effective means exist to prevent the continued use of unfair terms in contracts concluded with consumers by sellers or suppliers.".

"1. Member States shall ensure that, in the interests of consumers and of competitors, adequate and effective means exist to prevent the continued use of unfair terms in contracts concluded with consumers by sellers or suppliers.".

"(1) Če je pogodba nična, mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe; če to ni mogoče ali če narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi, pa mora dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba, razen če zakon ne določa kaj drugega.".

45"(1) Če je pogodba nična, mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe; če to ni mogoče ali če narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi, pa mora dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba, razen če zakon ne določa kaj drugega.".

C-154/15, C-307/15, C-308/15, tč. 62, 63 in 66. z dne 21.12.2016; C-170/21 z dne 30.6.2022, tč. 42.

44C-154/15, C-307/15, C-308/15, tč. 62, 63 in 66. z dne 21.12.2016; C-170/21 z dne 30.6.2022, tč. 42.

46M. Pavčnik, Teorija prava, Ljubljana 2021, str. 222; M. Dolenc, Pravne posledice ničnosti pogodbe, Pravni letopis, Ljubljana 2011, str. 11; K. Lutman, Vračanje izpolnitev zaradi prenehanja pogodbe - razvojne tendence, Liber amicorum Dragica Wedam Lukić, Ljubljana 2017, str. 183 - avtorica navaja, da je pravilo iz te določbe zgolj izpeljanka splošnega pravila 190. člena OZ in se uporablja za primere ničnih in razveljavljenih pogodb.

M. Pavčnik, Teorija prava, Ljubljana 2021, str. 222; M. Dolenc, Pravne posledice ničnosti pogodbe, Pravni letopis, Ljubljana 2011, str. 11; K. Lutman, Vračanje izpolnitev zaradi prenehanja pogodbe - razvojne tendence, Liber amicorum Dragica Wedam Lukić, Ljubljana 2017, str. 183 - avtorica navaja, da je pravilo iz te določbe zgolj izpeljanka splošnega pravila 190. člena OZ in se uporablja za primere ničnih in razveljavljenih pogodb.

(1) Če je pogodba nična, mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe; če to ni mogoče ali če narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi, pa mora dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba, razen če zakon ne določa kaj drugega.

45"(1) Če je pogodba nična, mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe; če to ni mogoče ali če narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi, pa mora dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba, razen če zakon ne določa kaj drugega.".

47Obširno o temeljnih vidikih obeh razlag v obravnavani zadevi, ki sta po svoji naravi teleološki, saj razkrivata vrednostno ozadje in s tem tudi namen ureditve potrošniškega varstva, glej obrazložitev materialnopravne podlage glede ničnostnega zahtevka.

Obširno o temeljnih vidikih obeh razlag v obravnavani zadevi, ki sta po svoji naravi teleološki, saj razkrivata vrednostno ozadje in s tem tudi namen ureditve potrošniškega varstva, glej obrazložitev materialnopravne podlage glede ničnostnega zahtevka.

M. Pavčnik, Teorija prava, Ljubljana 2021, str. 222; M. Dolenc, Pravne posledice ničnosti pogodbe, Pravni letopis, Ljubljana 2011, str. 11; K. Lutman, Vračanje izpolnitev zaradi prenehanja pogodbe - razvojne tendence, Liber amicorum Dragica Wedam Lukić, Ljubljana 2017, str. 183 - avtorica navaja, da je pravilo iz te določbe zgolj izpeljanka splošnega pravila 190. člena OZ in se uporablja za primere ničnih in razveljavljenih pogodb.

46M. Pavčnik, Teorija prava, Ljubljana 2021, str. 222; M. Dolenc, Pravne posledice ničnosti pogodbe, Pravni letopis, Ljubljana 2011, str. 11; K. Lutman, Vračanje izpolnitev zaradi prenehanja pogodbe - razvojne tendence, Liber amicorum Dragica Wedam Lukić, Ljubljana 2017, str. 183 - avtorica navaja, da je pravilo iz te določbe zgolj izpeljanka splošnega pravila 190. člena OZ in se uporablja za primere ničnih in razveljavljenih pogodb.

V pravni teoriji je naveden pristop poznan kot načelo pozitivne diskriminacije v širšem smislu. Cerar, M. (2005). Nekateri (ustavno)pravni vidiki načela nediskriminacije. V: Enakost in diskriminacija: sodobni izzivi za pravosodje / Zagorac, D. (ur.). Ljubljana: Mirovni inštitut, str. 34.

48V pravni teoriji je naveden pristop poznan kot načelo pozitivne diskriminacije v širšem smislu. Cerar, M. (2005). Nekateri (ustavno)pravni vidiki načela nediskriminacije. V: Enakost in diskriminacija: sodobni izzivi za pravosodje / Zagorac, D. (ur.). Ljubljana: Mirovni inštitut, str. 34.

Obširno o temeljnih vidikih obeh razlag v obravnavani zadevi, ki sta po svoji naravi teleološki, saj razkrivata vrednostno ozadje in s tem tudi namen ureditve potrošniškega varstva, glej obrazložitev materialnopravne podlage glede ničnostnega zahtevka.

47Obširno o temeljnih vidikih obeh razlag v obravnavani zadevi, ki sta po svoji naravi teleološki, saj razkrivata vrednostno ozadje in s tem tudi namen ureditve potrošniškega varstva, glej obrazložitev materialnopravne podlage glede ničnostnega zahtevka.

USRS odločba U-I-146/07, 13. 12. 2008, 18. točka obrazložitve.

49USRS odločba U-I-146/07, 13. 12. 2008, 18. točka obrazložitve.

V pravni teoriji je naveden pristop poznan kot načelo pozitivne diskriminacije v širšem smislu. Cerar, M. (2005). Nekateri (ustavno)pravni vidiki načela nediskriminacije. V: Enakost in diskriminacija: sodobni izzivi za pravosodje / Zagorac, D. (ur.). Ljubljana: Mirovni inštitut, str. 34.

48V pravni teoriji je naveden pristop poznan kot načelo pozitivne diskriminacije v širšem smislu. Cerar, M. (2005). Nekateri (ustavno)pravni vidiki načela nediskriminacije. V: Enakost in diskriminacija: sodobni izzivi za pravosodje / Zagorac, D. (ur.). Ljubljana: Mirovni inštitut, str. 34.

50Ker nobena od strank v postopku ne načenja vprašanja ali se pri pobotu teh zneskov upošteva različen čas, v katerem so bila sredstva izplačana in vpliv inflacije na njihovo vrednost kot tudi o vprašanju, ali gre pri vračanju denarja za vrnitev v naravi ali nadomestno izpolnitev, se tudi sodišče druge stopnje s tem ni ukvarjalo.

Ker nobena od strank v postopku ne načenja vprašanja ali se pri pobotu teh zneskov upošteva različen čas, v katerem so bila sredstva izplačana in vpliv inflacije na njihovo vrednost kot tudi o vprašanju, ali gre pri vračanju denarja za vrnitev v naravi ali nadomestno izpolnitev, se tudi sodišče druge stopnje s tem ni ukvarjalo.

USRS odločba U-I-146/07, 13. 12. 2008, 18. točka obrazložitve.

49USRS odločba U-I-146/07, 13. 12. 2008, 18. točka obrazložitve.

51SEU C-520/21, Bank M., 81. točka obrazložitve.

SEU C-520/21, Bank M., 81. točka obrazložitve.

50Ker nobena od strank v postopku ne načenja vprašanja ali se pri pobotu teh zneskov upošteva različen čas, v katerem so bila sredstva izplačana in vpliv inflacije na njihovo vrednost kot tudi o vprašanju, ali gre pri vračanju denarja za vrnitev v naravi ali nadomestno izpolnitev, se tudi sodišče druge stopnje s tem ni ukvarjalo.

Ker nobena od strank v postopku ne načenja vprašanja ali se pri pobotu teh zneskov upošteva različen čas, v katerem so bila sredstva izplačana in vpliv inflacije na njihovo vrednost kot tudi o vprašanju, ali gre pri vračanju denarja za vrnitev v naravi ali nadomestno izpolnitev, se tudi sodišče druge stopnje s tem ni ukvarjalo.

52SEU C-520/21, Bank M., 78. točka obrazložitve.

SEU C-520/21, Bank M., 78. točka obrazložitve.

SEU C-520/21, Bank M., 81. točka obrazložitve.

51SEU C-520/21, Bank M., 81. točka obrazložitve.

Glede teorije ničnosti v OZ kot ničnosti javnega reda in ničnostni sankciji kot najtežji obliki glej Polajnar Pavčnik, A. v: Obligacijski zakonik s komentarjem. GV Založba, Ljubljana, 2003, 1. knjiga, str. 507. SEU je zavzelo stališče, da je učinkovito varstvo potrošnikov v javnem interesu (enakovredno varstvu javnega reda držav članic), saj se z njim uresničuje zvišanje ravni in kakovosti življenja v EU. SEU C-168/05, Mostaza Claro, 37. in 38. točka obrazložitve, SEU C-40/08, Asturcom Telecomunicaciones, 51. in 52. točka obrazložitve. Ustavno sodišče upošteva varstvo potrošnikov kot ustavno dopustni cilj urejanja določenega pravnega področja ali pa ga upošteva kot javno korist (javni interes), ki se zasleduje s posegom v človekove pravice in svoboščine. USRS odločba U-I-192/16 in USRS odločba U-I-293/04.

53Glede teorije ničnosti v OZ kot ničnosti javnega reda in ničnostni sankciji kot najtežji obliki glej Polajnar Pavčnik, A. v: Obligacijski zakonik s komentarjem. GV Založba, Ljubljana, 2003, 1. knjiga, str. 507. SEU je zavzelo stališče, da je učinkovito varstvo potrošnikov v javnem interesu (enakovredno varstvu javnega reda držav članic), saj se z njim uresničuje zvišanje ravni in kakovosti življenja v EU. SEU C-168/05, Mostaza Claro, 37. in 38. točka obrazložitve, SEU C-40/08, Asturcom Telecomunicaciones, 51. in 52. točka obrazložitve. Ustavno sodišče upošteva varstvo potrošnikov kot ustavno dopustni cilj urejanja določenega pravnega področja ali pa ga upošteva kot javno korist (javni interes), ki se zasleduje s posegom v človekove pravice in svoboščine. USRS odločba U-I-192/16 in USRS odločba U-I-293/04.

SEU C-520/21, Bank M., 78. točka obrazložitve.

52SEU C-520/21, Bank M., 78. točka obrazložitve.

Zveza:

Zveza:

53Glede teorije ničnosti v OZ kot ničnosti javnega reda in ničnostni sankciji kot najtežji obliki glej Polajnar Pavčnik, A. v: Obligacijski zakonik s komentarjem. GV Založba, Ljubljana, 2003, 1. knjiga, str. 507. SEU je zavzelo stališče, da je učinkovito varstvo potrošnikov v javnem interesu (enakovredno varstvu javnega reda držav članic), saj se z njim uresničuje zvišanje ravni in kakovosti življenja v EU. SEU C-168/05, Mostaza Claro, 37. in 38. točka obrazložitve, SEU C-40/08, Asturcom Telecomunicaciones, 51. in 52. točka obrazložitve. Ustavno sodišče upošteva varstvo potrošnikov kot ustavno dopustni cilj urejanja določenega pravnega področja ali pa ga upošteva kot javno korist (javni interes), ki se zasleduje s posegom v človekove pravice in svoboščine. USRS odločba U-I-192/16 in USRS odločba U-I-293/04.

Glede teorije ničnosti v OZ kot ničnosti javnega reda in ničnostni sankciji kot najtežji obliki glej Polajnar Pavčnik, A. v: Obligacijski zakonik s komentarjem. GV Založba, Ljubljana, 2003, 1. knjiga, str. 507. SEU je zavzelo stališče, da je učinkovito varstvo potrošnikov v javnem interesu (enakovredno varstvu javnega reda držav članic), saj se z njim uresničuje zvišanje ravni in kakovosti življenja v EU. SEU C-168/05, Mostaza Claro, 37. in 38. točka obrazložitve, SEU C-40/08, Asturcom Telecomunicaciones, 51. in 52. točka obrazložitve. Ustavno sodišče upošteva varstvo potrošnikov kot ustavno dopustni cilj urejanja določenega pravnega področja ali pa ga upošteva kot javno korist (javni interes), ki se zasleduje s posegom v človekove pravice in svoboščine. USRS odločba U-I-192/16 in USRS odločba U-I-293/04.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zveza:

Zveza:

Zakon o varstvu potrošnikov (1998) - ZVPot - člen 22, 23, 24, 24/1 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 87, 87/1, 190, 193, 198

Zakon o varstvu potrošnikov (1998) - ZVPot - člen 22, 23, 24, 24/1 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 87, 87/1, 190, 193, 198

Zakon o varstvu potrošnikov (1998) - ZVPot - člen 22, 23, 24, 24/1 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 87, 87/1, 190, 193, 198

Zakon o varstvu potrošnikov (1998) - ZVPot - člen 22, 23, 24, 24/1 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 87, 87/1, 190, 193, 198

EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila

EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila

Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah - člen 4, 4/2, 6, 6/1, 7, 7/1

Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah - člen 4, 4/2, 6, 6/1, 7, 7/1

Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah - člen 4, 4/2, 6, 6/1, 7, 7/1

Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah - člen 4, 4/2, 6, 6/1, 7, 7/1

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.