Jedro

Sodišče prve stopnje je šele z neizpodbijano 2. točko izreka sklepa zavrnilo ugovor dolžnika v ostalem delu (kolikor ni bilo izkazanih plačil), da ni bil obrazložen, ker povzete trditve ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev. Upnik ob prejemu ugovora s pozivom ni imel zagotovila, da bo sodišče prve stopnje tako tudi odločilo, kot je kasneje, četudi mu je v dopisu zapisalo, da naj se omeji zgolj na zatrjevano plačilo dolžnika, do katerega je prišlo po vložitvi predloga za izvršbo ter predloži morebitne nasprotne dokaze, da trditve in dokazi o ostalih dejstvih glede obstoja terjatve v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine ne bodo upoštevani.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se spremeni sklep sodišča prve stopnje v 3. točki izreka tako, da glasi: ″Dolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti upniku 223,99 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov.″

II. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti upniku 323,99 EUR stroškov tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 22. 11. 2021 in ustavilo izvršbo za plačane zneske (1. točka izreka). V ostalem delu je zavrnilo ugovor dolžnika (2. točka izreka). Sklenilo je, da upnik sam nosi stroške odgovora na ugovor (3. točka izreka). Delno je ustavilo izvršbo, dovoljeno s sklepom z dne 22. 2. 2021, za 16. 3. 2021 plačanih 450,94 EUR (4. točka izreka). Ugotovilo je, da je upnik v odgovoru na ugovor le potrdil to, kar bi se sicer, če ne bi odgovoril, štelo za resnično. Potrdil je plačila, zato ne gre za potreben odgovor na ugovor oziroma za potrebne stroške.

2. Zoper 3. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da ga je sodišče pozvalo k podaji odgovora na ugovor s poukom, da se bo v nasprotnem štelo za resnično, kar navaja dolžnik. Dolžnik je poleg plačil uveljavljal še druga dejstva, glede katerih upnik ni mogel vnaprej presoditi, da jih bo sodišče štelo za nerelevantna, vsled česar je bil odgovor na ugovor potreben.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je upnik v odgovoru le potrdil to, kar bi se sicer štelo za resnično, če na ugovor ne bi odgovoril. Potrdil je le plačila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Upnik utemeljeno navaja, da ga je sodišče pozvalo k podaji odgovora na ugovor s pravnim poukom, da se bo v nasprotnem štelo za resnično kar navaja dolžnik in da je ta v ugovoru poleg plačil uveljavljal še druga dejstva, glede katerih ni mogel vnaprej presoditi, da jih bo sodišče štelo za nerelevantna. Dolžnik je dodatno zatrjeval, da je upravitelja poslovnega objekta – upnika ob nastopu uveljavitve Odloka vlade RS zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije pozval, da v smislu racionalizacije stroškov omeji višino oziroma variabilni del, kar se nanaša na dejansko porabo, da upnik ignorira pozive in zaračunava storitve, ki se ne opravljajo, da je center zaprt, da ob zaprtih poslovnih prostorih ne nastajajo stroški porabe energije, vode, ogrevanja, čiščenja, da v tem delu nasprotuje in ugovarja terjatvam. Sodišče prve stopnje je šele z neizpodbijano 2. točko izreka sklepa zavrnilo ugovor dolžnika v ostalem delu (kolikor ni bilo izkazanih plačil), da ni bil obrazložen, ker povzete trditve ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev. Upnik ob prejemu ugovora s pozivom ni imel zagotovila, da bo sodišče prve stopnje tako tudi odločilo, kot je kasneje, četudi mu je v dopisu z dne 8. 4. 2021 zapisalo, da naj se omeji zgolj na zatrjevano plačilo dolžnika, do katerega je prišlo po vložitvi predloga za izvršbo ter predloži morebitne nasprotne dokaze, da trditve in dokazi o ostalih dejstvih glede obstoja terjatve v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine ne bodo upoštevani. Nenazadnje pa tudi, če je bilo sodišče prve stopnje ob vročitvi ugovora upniku prepričano o svoji kasnejši odločitvi glede preostalega dela ugovora in tega ni spremenilo v sklepu, to ne pomeni, da bi odločitev prestala preizkus pred sodiščem druge stopnje v primeru pritožbe dolžnika. Zato upnik utemeljeno navaja, da je bil njegov odgovor na ugovor potreben, posledično stroški zanj po petem odstavku 38. člena ZIZ.

6. Sodišče druge stopnje je upniku priznalo stroške za sestavo odgovora na ugovor 300 točk po 6. točki tar. št. 27 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), 2 % materialnih stroškov oziroma 6 točk, 22 % DDV. Ni priznalo sodne takse, ker se ta za odgovor na ugovor ne plača. Skupaj znašajo nadaljnji izvršilni stroški upnika 223,99 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijano odločitev o stroških (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

7. Za izvršbo so bili potrebni tudi stroški pritožbe v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ, s katero je upnik uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je priznalo stroške za sestavo pritožbe 300 točk po 6. točki tar. št. 27 OT, 2 % materialnih stroškov oziroma 6 točk, 22 % DDV, sodno takso 100,00 EUR. Skupaj znašajo pritožbeni stroški upnika 323,99 EUR.