Jedro

Če do umika ne pride zaradi izpolnitve zahtevka ali ni izpolnjen pogoj "takojšnje" izpolnitve, se 158. člen ZPP uporabi v osnovni verziji, torej tožeča stranka stroške povrne nasprotni. Delna sodba na podlagi pripoznave ne pomeni izpolnitve zahtevka v delu, ki je bil pripoznan, še manj v delu, ki ni bil pripoznan, zato kasnejši umik tožbe z zahtevkom, ki ni bil pripoznan (pa čeprav je bil podan neposredno po izdaji delne sodbe na podlagi pripoznave), ne more imeti učinka, da bi stroške tega dela nosila tožena stranka. Za odločanje o stroških je bistveno, da do umika ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 144,00 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila."

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 153,00 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške delovnega spora v višini 224,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper sklep se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi tako, da spremeni odločitev o stroških postopka v smeri izraženih pritožbenih navedb. Meni, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo 158. člen ZPP, ko je toženi stranki naložilo povrnitev tudi tistih stroškov postopka, ki se nanašajo na del tožbenega zahtevka, ki ga je tožnik po izdaji delne sodbe na podlagi pripoznave umaknil. Poudarja, da je tožnik v preostalem delu zahtevek umaknil ne da bi tožena stranka zahtevek izpolnila, zato za odločitev velja splošno pravilo iz 158. člena ZPP, po katerem mora tožeča stranka nasprotni stranki povrniti pravdne stroške. Izjema, ki velja v primeru umika po izpolnitvi zahtevka, v obravnavani zadevi ni podana. Po stališču tožene stranke bi moralo sodišče stroške odmeriti skladno z drugim odstavkom 154. člena ZPP, torej sorazmerno uspehu strank: tožnik je upravičen do stroškov glede pripoznanega dela zahtevka, tožena stranka pa glede dela, v katerem je tožnik zahtevek umaknil. Opozarja na notranjo nekonsistentnost obrazložitve sklepa, saj sodišče v različnih točkah obrazložitve navaja različne podlage in zneske za odmero stroškov, zaradi česar odločitev ni jasna. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožbene navedbe, da je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka, niso utemeljene. Sklep v obrazložitvi ni nejasen ali sam s seboj v nasprotju, odločitev je mogoče vsebinsko preizkusiti. Iz nje izhaja, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti tako stroške, ki se nanašajo na pripoznani del zahtevka (1.630,70 EUR), kot stroške, ki se nanašajo na umaknjeni del zahtevka (3.204,70 EUR), torej v celoti. Celotna vrednost spornega predmeta znaša 4.835,40 EUR in to je tudi vrednost, ki jo je sodišče prve stopnje upoštevalo pri odmeri stroškov postopka.

5.Utemeljen pa je pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava, zlasti določb 158. in 154. člena ZPP. Skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške, razen, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Izjemo iz prvega odstavka 158. člena ZPP, po kateri tožeča stranka po umiku nasprotni stranki ni dolžna povrniti stroškov postopka, je potrebno razlagati restriktivno. Uporabi se le, če sta strogo izpolnjena oba pogoja, in sicer dejanska izpolnitev zahtevka in takojšnji umik. Če do umika ne pride zaradi izpolnitve zahtevka ali ni izpolnjen pogoj "takojšnje" izpolnitve, se 158. člen ZPP uporabi v osnovni verziji, torej tožeča stranka stroške povrne nasprotni. Delna sodba na podlagi pripoznave ne pomeni izpolnitve zahtevka v delu, ki je bil pripoznan, še manj v delu, ki ni bil pripoznan, zato kasnejši umik tožbe z zahtevkom, ki ni bil pripoznan (pa čeprav je bil podan neposredno po izdaji delne sodbe na podlagi pripoznave), ne more imeti učinka, da bi stroške tega dela nosila tožena stranka. Za odločanje o stroških je bistveno, da do umika ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka.

6.Tožena stranka tožbenega zahtevka, v delu, ki ni bil pripoznan, ni izpolnila, temveč mu je izrecno nasprotovala ter predlagala, da ga sodišče zavrne. V konkretnem primeru tako niso bili podani pogoji za uporabo izjeme od pravila, ki k povrnitvi stroškov zavezuje tožečo stranko. Odločitev sodišča, ki je toženi stranki naložilo povrnitev tudi tistih stroškov, ki se nanašajo na umaknjeni del zahtevka, je zato materialnopravno zmotna. Posledično je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi ter sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ponovno odmerilo stroške postopka pred sodiščem prve stopnje glede na uspeh strank v postopku, kot to določa drugi odstavek 154. člena ZPP (3. točka 365. člena ZPP).

7.V obravnavani zadevi je tožnik uspel v delu, v katerem je bil zahtevek pripoznan (1.630,70 EUR), uspel je torej v višini 34 % zahtevka, tožena stranka pa je uspela v delu, v katerem je tožnik tožbo z zahtevkom v višini 3.204,70 EUR umaknil, njen uspeh je 66 %. Zato je treba stroške odmeriti sorazmerno uspehu strank v postopku, skladno z drugim odstavkom 154. člena ZPP. To pomeni, da je tožnik upravičen do povračila stroškov, ki se nanašajo na pripoznani del zahtevka, toženka pa do povračila stroškov, ki se nanašajo na umaknjeni del zahtevka.

8.Potrebni stroški postopka tožnika, kot jih je odmerilo sodišče prve stopnje in katerih potrebnosti tožena stranka ne nasprotuje, znašajo 224,00 EUR, pri čemer ob upoštevanju 34-odstotnega uspeha tožniku pripada 76,16 EUR. Potrebni stroški tožene stranke obsegajo: stroške odgovora na tožbo v višini 300 točk (tar. št. 16/1 Odvetniške tarife), stroške pripravljalne vloge v višini 225 točk (tar. št. 16/2 OT), stroške vloge z dne 3. 11. 2025 (soglasje k umiku tožbe) v višini 20 točk (tar. št. 43/4 OT) ter materialne stroške v višini 2 %, kar skupaj znaša 333,54 EUR. Ob upoštevanju 66-odstotnega uspeha tožene stranke ji pripada 220,14 EUR. Po medsebojnem pobotu stroškov je tožnik dolžan toženi stranki povrniti 144,00 EUR stroškov postopka.

9.Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji je tožnik dolžan povrniti potrebne pritožbene stroške (154. člen, 155. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je toženi stranki, upoštevajoč vrednost, ki jo izpodbija v pritožbi (224,00 EUR) priznalo nagrado za pritožbo (250 točk) ter 2 % materialne stroške, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 153,00 EUR. Višje priglašenih stroškov ni priznalo, ker za njih ni podlage v OT.

Zveza: