Jedro

Sodna praksa pri vlaganjih skupnega premoženja v posebno premoženje enega zakonca oz. pri odplačevanju dolga (kupnine) v zvezi s posebnim premoženjem enega zakonca, iz skupnih sredstev, sicer šteje, da je prišlo do prelivanja vrednosti med premoženjskimi kategorijami, vendar izrecno zavrača transformacijo (toženčevega) posebnega premoženja v skupno premoženje strank.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 1.578,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spadata nepremičnini parc. št. 1162/1 in parc. št. 1162/2, obe k.o. ..., ki v naravi predstavljata stanovanjsko hišo z zemljiščem. Ugotovilo je, da znaša solastninski delež tožnice na teh nepremičninah ¼, toženca pa ¾. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da je stanovanje, v katerem sta najprej živeli pravdni stranki, do ½ predstavljalo posebno premoženje toženca, druga polovica pa je bila v lasti toženčeve matere. Pojasnilo je, da tožnica, čeprav je skupaj s tožencem od leta 1997 plačevala obroke za kupnino stanovanja, na podlagi teh vlaganj ni pridobila stvarnopravnega, temveč zgolj obligacijski zahtevek zoper toženca. Sodišče je ob ugotovitvi, da je bila nova hiša do polovice financirana z denarjem, ki sta ga toženec in njegova mati iztržila kot kupnino za njuno stanovanje, odločilo, da je tožnica upravičena do 1/4 solastninskega deleža. 2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga revizijo, v kateri vztraja, da je zaradi odplačevanja kupnine za stanovanje v času trajanja zunajzakonske skupnosti in kasneje zakonske zveze na tem stanovanju že po samem zakonu pridobila lastninsko pravico. Trdi, da bi zato, ker je skupaj s tožencem odplačevala stanovanje, ki je bilo prodano in katerega kupnina je bila vložena v nakup hiše, njen prispevek moral utemeljevati njen višji delež na sedanjem skupnem premoženju.

4. Toženec je na vročeno revizijo odgovoril, predlagal njeno zavrnitev, opozoril na nedovoljenost revizije in se skliceval na prepričljive argumente nižjih sodišč.

5. Revizija ni utemeljena.

O dovoljenosti revizije

6. Po drugem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 evrov. Po sodni praksi revizijskega sodišča, ki temelji na pravnem mnenju, sprejetem 12. 12. 2002 na Občni seji Vrhovnega sodišča RS, se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presoja po razmerju med vrednostjo tožbenega zahtevka in tistega njegovega dela, ki je sporen v revizijskem postopku. Tožnica je od sodišča zahtevala, naj ugotovi njen ½ delež na skupnem premoženju, pravnomočno prisojen pa ji je bil ¼ delež. Ker je kot vrednost spornega predmeta tožnica navedla 90.000,00 EUR, 50% predstavlja 45.000,00 EUR, ta znesek pa presega revizijski prag. Navedbe v odgovoru na revizijo, da revizija ni dovoljena, so tako neutemeljene.

O neutemeljenosti revizije

7. Vrhovno sodišče uvodoma opozarja, da je preizkus revizijskega sodišča omejen le na razloge, ki so v reviziji izrecno navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP). Za tožnico dejstvo, da je toženec svoj večji delež na skupnem premoženju uveljavljal le z ugovorom, ni bilo materialnopravno sporno, zato se revizijsko sodišče s tem vprašanjem ni ukvarjalo.

8. Glede na pravilo, da za obveznosti, ki se nanašajo na posebno premoženje zakonca, odgovarja izključno ta zakonec (prvi odstavek 56. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR), revizijsko sodišče ugotavlja, da je obveznost (od)plačevanja kupnine za stanovanje bremenila le toženca. Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je bil res del obrokov kupnine za prvotno stanovanje plačan v času trajanja zunajzakonske skupnosti in kasneje zakonske zveze pravdnih strank, iz skupnih in ne zgolj toženčevih sredstev. Vendar pa se revizijsko sodišče strinja z materialnopravnim stališčem nižjih sodišč, da ima tožnica le verzijski zahtevek. Takšno je tudi prevladujoče stališče sodne prakse, ki pri vlaganjih skupnega premoženja v posebno premoženje enega zakonca oz. pri odplačevanju dolga (kupnine) v zvezi s posebnim premoženjem enega zakonca, iz skupnih sredstev, sicer šteje, da je prišlo do prelivanja vrednosti med premoženjskimi kategorijami, vendar izrecno zavrača transformacijo (toženčevega) posebnega premoženja v skupno premoženje strank.(1)

9. Ob vsem že povedanem so neutemeljene tudi revizijske navedbe o višjem deležu tožnice na sedanjem skupnem premoženju zaradi odplačevanja kupnine za prejšnje stanovanje. Po oceni revizijskega sodišča sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ugotovili deleža pravdnih strank na skupnem premoženju. Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju ne gre zgolj za računsko operacijo, pri katerih bi se obračunavali zaslužki, vrednost dela, pokojnine in podobno (dejavniki, ki se lahko štejejo in merijo), ampak se ugotavljajo tudi nemerljivi, pa vseeno pomembni dejavniki (pomoč enega zakonca drugemu, opravljanje domačih del, skrb za vzdrževanje premoženja, trud in varstvo pri vzgoji otrok). Delež vsake od pravdnih strank sta sodišči pravilno določili glede na njen celotni prispevek v pridobivanju tega premoženja, upoštevajoč vse oblike vloženega dela (skupno vodenje dejavnosti s.p., vzgoja otrok in gospodinjska dela).

10. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

11. Odločitev o stroških temelji na določbah prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Toženca z revizijo nista uspela, zato sta dolžna tožnici povrniti zahtevane stroške odgovora na revizijo, ki so bili potrebni. Sodišče jih je v skladu s stroškovnikom in Odvetniško tarifo odmerilo na 1.578,68 EUR (nagrada za sestavo odgovora na revizijo po tar. št. 3300 OdvT v višini 1.274,00 EUR, materialni stroški po tar. št. 6002 OdvT v višini 20,00 EUR, skupaj torej 1.294,00 EUR, kar povečano za 22 % DDV znese 1.578,68 EUR).

Op. št. (1): Sodba VS RS II Ips 731/2009 z dne 5.11.2009.