Jedro

Sodišče se pridružuje stališču tožene stranke, da je zakonsko domnevo iz petega odstavka 10. člena ZUPJS mogoče izpodbiti z dokazi, iz katerih nedvomno izhaja, da starša ne živita več v zunajzakonski skupnosti, to pa je, med ostalim, lahko sporazum o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo, določitvi preživnine in stikih, sklenjenih pred sodiščem ali pristojnim centrom za socialno delo, oziroma vložena tožba, zaradi dodelitve otroka, določitve preživnine in stikov. Tožeča stranka ni predložila nobenega dokumenta, niti predlagala dokazov o razdružitvi zunajzakonske skupnosti (razen vpogleda v CRP in evidenco gospodinjstva), iz katerih bi lahko upravni organ nedvomno ugotovil, kdaj je izvenzakonska skupnost prenehala in kako so bila urejena medsebojna razmerja nekdanjih izvenzakonskih partnerjev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrgla prošnjo tožnika za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani V P 2714/2014, zaradi odvzema premoženja nezakonitega izvora (pcto 1.904.194,70 EUR s pripadki) ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen sodnih taks.

2. Tožena stranka je, glede na dokumentacijo v spisu, iz katere izhaja, da je tožnik kot svojega družinskega člana navedel mld. hči A.A., prosilca s pozivom na dopolnitev dne 22. 12. 2015 pozvala, da svojo prošnjo dopolni tako, da pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju bpp) pojasni ali živi v zunajzakonski skupnosti z mamo mld. A.A. ter predloži izpolnjen in podpisan obrazec BPP št. 1-družinski član, za mamo otroka in plačilne liste delodajalca o njenih neto plačah v mesecih avgust, september in, oktober 2015. Pristojni organ za bpp je tožnika opozoril na zakonsko domnevo iz petega odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUJPS), v skladu s katero med dvema osebama, ki nista sklenili zakonske zveze, obstaja zakonska skupnost, ne glede na njen čas trajanja, če se jima je rodil skupni otrok in ga pozval, da za neobstoj zunajzakonske zveze predloži ustrezno dokazilo, to je pravni dokument (pravno listino), iz katere bo razvidno komu je bila mld. hči dodeljena v varstvo in vzgojo ter določena preživnina in dokazila o plačilu preživnine, saj bo v nasprotnem primeru pristojni organ za bpp mamo mld. hčerke prosilca moral šteti kot njegovo zunajzakonsko partnerko. Tožnik je v dopolnitvi prošnje navedel, da ne živi v zunajzakonski skupnosti z mamo mld. hčerke A.A., kar izhaja iz gospodinjske evidence ter iz Centralnega registra prebivalstva RS (v nadaljevanju CRP). Nadalje prosilec v dopolnitvi navaja, da z mamo otroka nista sklenila nobenega sporazuma o varstvu in vzgoji, saj mu zakon takšne obveznosti ne nalaga. Sporazum o preživnini pa bosta sklenila v kratkem, saj je postal prejemnik denarnega nadomestila za brezposelnost, do sedaj pa preživnine še ni plačeval. Toženo stranko je pozval, naj njegovo mld. hči, v skladu z določbami ZUJPS šteje kot njegovo družinsko članico.

3. Tožena stranka je glede na navedene določbe ugotovila, da tožnik s svojimi navedbami in dokazili (vpogled v gospodinjsko evidenco in CRP), ni izpodbil zakonske domneve iz petega odstavka 10. člena ZUJPS, v skladu s katero se šteje, da prosilec živi v zunajzakonski skupnosti, če ima z drugo osebo skupnega otroka. V skladu s prakso pristojnega organa za bpp, zakonske domneve iz petega odstavka 10. člena ZUJPS ni mogoče izpodbiti s podatki, ki izhajajo iz uradnih evidenc iz katerih, kot v obravnavanem primeru, sicer izhaja, da prosilec in mama otroka živita vsak na svojem naslovu, ampak le s pravno listino oziroma dokumentom, iz katerega nedvomno izhaja, da starša otroka ne živita več v zunajzakonski skupnosti. To pa so lahko sporazum o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo, določitvi preživnine in stikih, sklenjen pred sodiščem in pristojnim centrom za socialno delo, vložena tožba zaradi dodelitve otroka, določitve preživnine in stikov itd. Ker tožnik navedenega dokumenta ni predložil, je mamo prosilčeve mld. hčerke treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca.

4. Tožnik v postavljenem roku svoje vloge ni dopolnil skladno s pozivom tožene stranke, saj ni predložil izpolnjenega in podpisanega obrazca BPP št. 1 ter plačilnih list za mamo mld. hčerke. Pristojni organ za bpp zato ni mogel ugotoviti ali izpolnjuje materialne pogoje za dodelitev bpp, in je njegovo vlogo na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) kot nepopolno zavrgel. 5. Tožnik v tožbi izpodbija sklep tožene stranke in sodišču predlaga, da ga odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. V tožbi navaja, da je tožena stranka postavila nedovoljeno dokazno pravilo, in sicer na kakšen način naj se dokazujejo trditve, da ne živi v zunajzakonski skupnosti. Zakon namreč ne omejuje prosilca s tem, da bi navajal, na kakšen način lahko ovrže zakonsko domnevo iz 5. točke 10. člena ZUJPS. Organ je sam dokazna sredstva omejil na pravne listine, ki jih tudi natančno našteje. Tožnik je organu izčrpno pojasnil svoje premoženjsko stanje in okoliščino, da se z mamo otroka dobro razumeta in da ni nobene potrebe, da bi sodno urejali stike oziroma vzgojo in varstvo. Mama otroka tega tudi ni želela, take dolžnosti pa mu tudi ne nalaga Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZDR). Glede preživnine pa navaja, da je v trenutku vložitve vloge ni mogel plačevati, saj ni imel nobenih prihodkov in je bilo nesmiselno, da bi z materjo to urejala, kar je toženi stranki tudi pojasnil. Prav tako je tudi nerazumljivo, da se prosilca, ki nima nobenih sredstev, poziva, da predloži dokazila o plačilu preživnine pod grožnjo zavrženja zahteve. Vse relevantne podatke je tožena stranka pridobila iz uradnih evidenc, vendar je vseeno neutemeljeno zavrgla njegovo prošnjo.

6. Kolikor bi sodišče ocenilo, da so takšna dokazna pravila sprejemljiva in ustrezno aplicirana v konkretnem primeru, pa opozarja, da organ ni odločil o njegovem podrejenem predlogu iz dopolnitve z dne 2. 1. 2016, in sicer, da naj se mld. zunajzakonska hči šteje kot oseba, ki se po 1. točki 11. člena ZUJPS ne upošteva pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja. Navedeno predstavlja bistveno kršitev pravil postopka in je rezultiralo v napačno ugotovljenem dejanskem stanju ter nepravilni odločitvi. Ker je tožena stranka neutemeljeno zavrgla njegovo prošnjo, ne da bi odločila po 1. točki 11. člena ZUJPS, torej brez upoštevanja njegove mld. hčerke A.A. pri ugotavljanju njegovega premoženjskega stanja, to predstavlja bistveno kršitev pravil postopka in napačno ugotovljeno dejansko stanje.

7. Tožena stranka je sodišču predložila upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po določbi prvega odstavka 13. člena ZBPP je do bpp upravičena oseba, ki, glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja, upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP).

10. V skladu z 10. členom ZUPJS, ki se uporablja v postopku dodelitve bpp za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegovih družinskih članov glede na prej navedena zakonska določila, se, poleg vlagatelja, pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca upošteva tudi oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti tako, kot je navedeno v 1. točki prvega odstavka 10. člena ZUPJS. ZUPJS v petem odstavku 10. člena določa zakonsko domnevo, da med dvema osebama, ki nista sklenili zakonske zveze, obstaja zakonska skupnost, ne glede na njen čas trajanja, če se jima je rodil skupni otrok ali sta posvojili otroka in ne gre za enostarševsko družino ter ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska skupnost neveljavna.

11. V zadevi ni sporno, da tožnik razlogov, zaradi katerih naj bi bila njegova izvenzakonska skupnost neveljavna, ne uveljavlja, uveljavlja pa, da je bila izvenzakonska skupnost razdružena.

12. Prvi odstavek 20. člena ZBPP določa, da se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja na podlagi podatkov, ki jih po uradni dolžnosti pridobi pristojni organ za bpp iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V drugem odstavku tega člena je določeno, da so osebe iz prvega odstavka 14. člena ZBPP, to je prosilec in osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, upoštevajo kot njegovi družinski člani, strokovni službi za bpp dolžne dati vse podatke iz prvega odstavka 20. člena ZBPP, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj prosilca in njegove družine.

13. V zadevi ni sporno, da je tožena stranka, ob upoštevanju dokumentacije upravnega spisa, tožečo stranko pozvala, da svojo prošnjo dopolni, med drugim tako, da pristojnemu organu za bpp pojasni ali živi v zunajzakonski skupnosti z mamo mld. A.A. ter predloži izpolnjen in podpisan obrazec BPP št. 1-družinski član za mamo mld. otroka in plačilne liste delodajalca o plačah v mesecih avgust, september in oktober 2015, ki se nanašajo nanjo. Tožnika je tudi opozoril na že navedeno zakonsko domnevo petega odstavka 10. člena ZUJPS ter ga pozval, da za neobstoj zunajzakonske skupnosti predloži ustrezno dokazilo, to je pravni dokument iz katerega bo razvidno komu je bila mld. hči dodeljena v varstvo in vzgojo ter določena preživnina in dokazila o plačilu preživnine, saj bo v nasprotnem primeru štel mamo mld. hčerke prosilca kot njegovo zunajzakonsko partnerko.

14. V zadevi ni sporno, da tožnik zahtevanih podatkov o materialnem položaju matere mld. hčerke, rojene v izvenzakonski skupnosti, kljub opozorilu na pravne posledice ni posredoval, saj je zatrjeval, da ne živi več v zunajzakonski skupnosti z mamo mld. hčerke A.A., kar je dokazoval z izpiskom iz gospodinjske evidence ter CRP. Iz navedb tožnika pa nadalje izhaja, da z mamo otroka ni sklenil nobenega sporazuma o varstvu in vzgoji otroka ter morebitni preživnini, saj mu zakon takšne obveznosti ne nalaga.

15. Ob upoštevanju določbe 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter določila sedmega odstavka 10. člena ZUPJS, je upravni organ, pred odločanjem o stvari, vprašanje razdružitve izvenzakonske skupnosti, ki je izenačena z zakonsko skupnostjo, razrešil kot predhodno vprašanje.

16. Tudi po mnenju sodišča tožnik z navedbami in dokazili ni izpodbil zakonske domneve iz petega odstavka 10. člena ZUPJS, v skladu s katero se šteje, da prosilec živi v zunajzakonski skupnosti, če ima z drugo osebo skupnega otroka. Tako kot pri razvezi zakonske zveze je treba tudi ob razdružitvi zunajzakonske skupnosti praviloma določiti enega od staršev, ki bo imel pravico do vzgoje in varstva otroka ter pravico otroka in drugega starša do stikov. Praviloma je treba določiti starša, ki bo zakoniti zastopnik otroka do njegove polnoletnosti, ki bo iz tega naslova uveljavljal davčno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana in ki bo uveljavljal druge, iz tega izhajajoče pravice (otroške dodatke, subvencije in druge socialne transferje). Sodišče se pridružuje stališču tožene stranke, da je zakonsko domnevo iz petega odstavka 10. člena ZUPJS mogoče izpodbiti z dokazi, iz katerih nedvomno izhaja, da starša ne živita več v zunajzakonski skupnosti, to pa je, med ostalim, lahko sporazum o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo, določitvi preživnine in stikih, sklenjenih pred sodiščem ali pristojnim centrom za socialno delo, oziroma vložena tožba, zaradi dodelitve otroka, določitve preživnine in stikov. Tožeča stranka ni predložila nobenega dokumenta, niti predlagala dokazov o razdružitvi zunajzakonske skupnosti (razen vpogleda v CRP in evidenco gospodinjstva), iz katerih bi lahko upravni organ nedvomno ugotovil, kdaj je izvenzakonska skupnost prenehala in kako so bila urejena medsebojna razmerja nekdanjih izvenzakonskih partnerjev. Tožena stranka je zato pravilno zaključila, da tožena stranka ni uspela izpodbiti zakonske domneve o obstoju izvenzakonske skupnosti iz petega odstavka 10. člena ZUPJS. Tožena stranka je torej, ker tožnik v postavljenem roku svoje vloge ni dopolnil skladno z njenim pozivom tako, da bi lahko ugotovila ali tožnik izpolnjuje materialne pogoje za dodelitev bpp po ZBPP, pravilno na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP, prošnjo tožnika za dodelitev bpp kot nepopolno zavrgla. Glede na navedeno so tudi tožbeni ugovori tožnika, ki se nanašajo na njegov podrejeni predlog iz dopolnitve z dne 2. 1. 2016, neutemeljeni.

17. Skladno z navedenim je sodišče tožbo tožnika, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in utemeljena na zakonu.