Jedro

Glede na to, da vrednost spornega predmeta obstaja že ob vložitvi tožbe, je logično, da sklep, ki to vrednost le ugotovi ali popravi, učinkuje za celoten postopek, torej ex tunc (za nazaj).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) dolžna toženi stranki (v nadaljevanju toženka) povrniti 9.378,20 EUR pravdnih stroškov, v roku petnajstih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje toženki napačno priznalo stroške za celotno fazo postopka pred sodiščem prve stopnje, upoštevaje vrednost spornega predmeta 120.180,27 EUR. Tožba je bila namreč vložena z označeno vrednostjo spornega predmeta v višini 21.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je šele, s sklepom z dne 27. 2. 2025, določilo vrednost spornega predmeta v zvišani višini. Sklep o določitvi vrednost spornega predmeta je postal pravnomočen 11. 11. 2025, po zaključeni glavni obravnavi in opravljenih procesnih dejanjih. Tak sklep po prepričanju tožnika ne more imeti učinka za nazaj, zato sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep spremeni ter odmeri stroške upoštevaje vrednost spornega predmeta določenega v tožbi, in sicer 21.000,00 EUR.

3.V odgovoru na pritožbo se toženka zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Pritožbeni preizkus je pokazal, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ter da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Pravilno je tudi uporabilo materialno pravo.

7.Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje, s sodbo in sklepom P 104/2023 z dne 27. 2. 2025, odločilo, da znaša vrednost spornega predmeta 120.180,27 EUR, tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Glede stroškov pravdnega postopka je odločilo, da je tožnik dolžan toženki v celoti povrniti njene pravdne stroške, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom po pravnomočnosti sodbe. Navedeno odločitev sodišča prve stopnje je Višje sodišče v Mariboru potrdilo.

8.Po presoji sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje, pri odločitvi o višini pravdnih stroškov, pravilno uporabilo vrednost spornega predmeta 120.180,27 EUR, kot jo je določilo, s pravnomočnim sklepom z dne 27.2.2025 . Sodišče prve stopnje mora pri odmeri stroškov postopka vselej upoštevati vrednost spornega predmeta, o katerem je odločalo. Toženka je že v odgovoru na tožbo ugovarjala očitno prenizko določeni vrednosti spornega predmeta. Sodišče prve stopnje pa je na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZPP določilo vrednost spornega predmeta 120.180,27 EUR. Sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta je postal pravnomočen in ne more biti predmet obravnave v postopku o odločanju o pritožbi zoper izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o višini potrebnih pravdnih stroškov.

9.Res je, da je bil sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta izdan po koncu glavne obravnave, vendar gre pri tem izpostaviti, da tekom postopka na prvi stopnji ni prišlo do spremembe okoliščin, ki bi vplivale na vrednost spornega predmeta. Ne gre pritrditi pritožbenim navedbam, da je z določitvijo vrednosti spornega predmeta sodišče prve stopnje za nazaj poseglo v procesna razmerja toženke, oziroma njeno udeležbo na narokih pred 27.2.2025. Glede na to, da vrednost spornega predmeta obstaja že ob vložitve tožbe, je logično, da sklep, ki to vrednost le ugotovi ali popravi, učinkuje za celoten postopek, torej ex tunc (za nazaj). Vrednost spora se ugotavlja glede na stanje ob vložitvi tožbe. Določitev vrednosti spora učinkuje tudi za že opravljena procesna dejanja, ker se šteje, da je prava vrednost obstajala že od začetka postopka. To ni prava retroaktivnost, v ustavnopravnem smislu, ampak procesna ugotovitev prave vrednosti spornega predmeta.

10.Sklep sodišča o določitvi vrednosti spornega predmeta je zavezujoč tako za stranke kot za sodišče. Pritožbene navedbe glede nepravilnosti izdaje sklepa o določitvi vrednosti spornega predmeta ne morejo biti upoštevane, saj je le ta pravnomočen ter zato ne more biti podvržen ponovni pritožbeni presoji.

11.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

12.Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker navedbe v odgovoru na pritožbo niso bistveno pripomogle k odločitvi nosi toženka sama svoje stroške pritožbenega postopka (155. člen ZPP). Tožnik stroškov ni priglasil.

-------------------------------

1Sodba in sklep P 104/2023 v zvezi, s sodbo in sklepom I Cp 583/2025 z dne 11.11.2025.

2VSL Sklep I Cpg 272/2017 z dne 26. 5. 2017.

3Ustava Republike Slovenije v 155. členu določa:" Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice."

4VSL sklep I Cp 4431/2010 z dne 23. 3. 2011.