Jedro

Podlaga za presojo vplivov na okolje je Poročilo o vplivih na okolje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti enotnemu dovoljenju za gradnjo z dne 30.9.2002, ki ga je tožena stranka izdala investitorju K. d.o.o., za gradnjo RTO naprave za zmanjšanje emisije odpadnih plinov iz proizvodnje anhidrida ftalne kisline (AFK), na zemljišču parc. št. 17 k.o...

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Glede na področje nameravanega posega, je po določbah drugega odstavka 55. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO, Uradni list RS, št. 32/93) in 20. točke 1. odstavka 2. člena Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katero je obvezna presoja vplivov na okolje (Uredba, Uradni list RS, št. 66/96) presoja vplivov na okolje obvezna. Podlaga za presojo vplivov na okolje je Poročilo o vplivih na okolje, ki sta ga izdelala Inštitut J.S. in P. Vsebina Poročila o vplivih na okolje je skladna z določbo 56. člena ZVO ter s 5. členom Uredbe, kar je ugotovila Agencija Republike Slovenije za okolje (mnenje z dne 30.8.2002), ki je na podlagi 59. člena ZVO izdala okoljevarstveno soglasje (soglasje z dne 27.9.2002). Iz Poročila o vplivih na okolje izhaja, da RTO naprava ne potrebuje vode za obratovanje in da ne bo proizvajala odpadnih voda, zato je sodišče prve stopnje kot neutemeljene zavrnilo tožbene ugovore o zatrjevanih vplivih omenjene naprave na reko R. Za napravo je opravljena študija požarne varnosti (opravil jo je Zavod za varstvo pri delu d.d. v maju 2002), potrebna presoja za oskrbo s požarno vodo pa je bila opravljena že pri izgradnji hidrantnega omrežja in po mnenju sodišča prve stopnje v predmetnem postopku niti ni potrebna.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, in sicer določb 1., 3., 8., 55. in 57. člena ZVO ter 5. člena Uredbe. Navaja, da se z izgradnjo RTO naprave bistveno spreminja tehnološki proces v proizvodnji AFK in anhidrid maleinske kisline (AMK). S spremembo tehnološkega procesa bi bilo treba po njenem mnenju opraviti celovito študijo vplivov na okolje in ugotoviti, kakšen vpliv na okolje ima spremenjena proizvodnja. Izdelana študija o vplivih na okolje le parcialno obravnava vpliv izgradnje RTO naprave na okolje in zato (glede na spremenjeno proizvodnjo), ni ustrezna. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi, sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi in izpodbijana upravna odločba odpravi ter zadeva vrne v ponovni postopek organu prve stopnje.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Po podatkih upravnih spisov nameravani poseg v prostor predstavlja gradnjo RTO (regenerativno tehnične oksidacije) naprave za zmanjšanje emisij odpadnih plinov iz proizvodnje AFK na zemljišču parc. št. 17 k.o... v kompleksu K. Navedeno zemljišče se nahaja na območju B., v območju proizvodnih dejavnosti z oznako KP-6, kot ga določajo Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine K. Družbeni plan občine K. in Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in Družbenega plana mestne občine K. ter se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji za območje Š. (PUP).

Za obravnavani poseg je bilo v upravnem postopku pravilno ugotovljeno, da je skladen z določbo 10. člena PUP, po katerem so na območjih stavbnih zemljišč dovoljene tudi preureditve obstoječih objektov oziroma adaptacije, dozidave, nadzidave, vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah (gre za preureditev oziroma adaptacijo obstoječega objekta – naprave proizvodnje AFK v kompleksu K.); ter da je skladen z določbo 40. člena PUP, po kateri mora investitor za urejanje zahtevnejših območij – kamor so uvrščena tudi ekološko zahtevnejša območja, sanacija urbane degradacije in zahtevnejša infrastruktura, v lokacijskem postopku pridobiti strokovne podlage o vplivu oziroma o vključitvi nameravanega objekta v širši prostor po komunalno tehničnem, prometnem, ekološkem in prostorsko oblikovnem vidiku, da bi se s tem ugotovile in zagotovile optimalne rešitve, kot tudi možnost odprave obstoječih problemov pri urejanju prostora (investitor je v upravnem postopku predložil Poročilo o vplivih na okolje, v povzetku katerega je podana sklepna ocena, da bo postavitev RTO prinesla k izboljšanju stanja in je z vidika varstva okolja sprejemljiva).

Pritožbeno sodišče se strinja tudi s pravilno presojo sodišča prve stopnje, da je za obravnavani poseg v okolje presoja vplivov na okolje zavezujoča tudi glede na določbe 2. odstavka 55. člena ZVO ter 20. točke 1. odstavka 2. člena Uredbe, po kateri so za posege v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, določeni tudi predelava, sežiganje ali odstranjevanje nevarnih odpadkov in odlaganje preostankov predelave nevarnih odpadkov.

Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je predloženo Poročilo o vplivih na okolje celovito poročilo v smislu 5. člena Uredbe, katerega vsebina je skladna s 56. členom ZVO, kar je ugotovila tudi Agencija RS za okolje, ki je 30.8.2002 podala mnenje glede njegove skladnosti z določili ZVO ter dne 27.9.2002 okoljevarstveno soglasje na podlagi 59. člena omenjenega zakona. V navedenem soglasju ugotavlja, da glede na sklepno oceno Poročila o vplivih na okolje ter na podlagi zaključkov javne predstavitve in javne obravnave z zaslišanjem nosilca nameravanega posega v okolje ni zadržkov za izdajo okoljevarstvenega soglasja.

Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da je investitor predložil vso potrebno dokumentacijo, ki je pogoj za izdajo lokacijskega dovoljenja, da je zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja v skladu z veljavno urbanistično dokumentacijo, da ima investitor izkazano pravico graditi na zemljišču, na katerem bo gradnja izvedena, ter da je obravnavani poseg okoljsko sprejemljiv. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka pravilno odločila, ko je na podlagi določb 2. odstavka 35. člena v zvezi s 33.a členom Zakona o graditvi objektov (ZGO, Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86, Uradni list RS, št. 40/94, 69/94, 59/96, 45/99 in 42/00, 52/00) ter 2. odstavka 52. ter 2. odstavka 54. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/01 in 23/02), izdala zahtevano enotno dovoljenje za gradnjo RTO naprave za zmanjšanje emisij odpadnih plinov iz proizvodnje AFK na zemljišču parc. št. 17 k.o... Pritožbeni ugovori o zmotni uporabi materialnega prava zato niso utemeljeni.

Bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (3. odstavek 75. člena ZUS-1 v zvezi z 2. odstavkom 355. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP – UPB3), pritožbeno sodišče pri svoji presoji ni ugotovilo.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) kot neutemeljeno zavrnilo, saj je spoznalo, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče je pritožbo obravnavalo kot pritožbo po določbah ZUS-1 na podlagi določbe 2. odstavka 107. člena ZUS-1.