Jedro

Prava retroaktivnost je dovoljena samo, če je to določeno v zakonu. Dovoljena je, če gre za posamezne določbe zakona, če je to nujno zaradi javne koristi ter če ne posega v pridobljene pravice in obveznosti posameznikov.

Prehodne in končne določbe ne določajo, da bi se pravna razmerja med Skladom in upravičencem do pridobljenih sredstev urejala za nazaj po spremenjeni zakonodaji, zato je treba upoštevati veljavno zakonodajo v času sklenitve pogodbe, ki pa ni določala upravnega postopka za odvzem pravice do pridobljenih sredstev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik zahteva od toženca, da mu vrne nepovratno finančno vzpodbudo v višini 1.521,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2011 do dneva plačila. Tožnik zatrjuje, da je na podlagi vloge toženca izdal odločbo, s katero je bila tožencu dodeljena pravica do nepovratnih sredstev za naložbo vgradnje lesenega zunanjega pohištva pri obnovi stanovanjske stavbe. Dne 6. 7. 2011 sta pravdni stranki sklenili pogodbo št. 35431-1861/2011 P 1, s katero se je toženec zavezal, da bo v primeru naknadne ugotovitve, da ne izpolnjuje pogoje iz javnega poziva, tožniku na prvi poziv vrnil vsa dodeljena sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V pogodbi je določeno, da naprav in opreme oziroma stanovanjske hiše, ki je predmet nepovratne finančne vzpodbude, ni dovoljeno odtujiti najmanj pet let po izplačilu nepovratne vzpodbude. Toženec je stavbno pohištvo, za katero mu je bila dne 1. 8. 2011 izplačana nepovratna finančna vzpodbuda, odtujil oziroma odstranil prej kot v petih letih po izplačilu nepovratne vzpodbude, zato tožnik meni, da je s tem toženec kršil pogodbo in zato mora vrniti izplačana nepovratna finančna sredstva.

2. Sodišče prve stopnje je v sklepu ugotovilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, razveljavilo je vsa opravljena pravdna dejanja in tožbo zavrglo. Odločilo je še, da vsaka pravdna stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka. Sodišče je tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da na podlagi spremenjenega 146.h člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) pravico do pridobljenih sredstev tožnik odvzame tožencu z odločbo, zato gre za upravno pristojnost, posledično pa odločanje o zahtevku za vračilo neutemeljene prejete vzpodbude ni več v sodni pristojnosti. Sodišče še pojasnjuje, da zakonodajalec ob sprejemanju sprememb zakonodaje v prehodnih in končnih določbah ni določil, da bi se že začeti pravdni postopki končali po prej veljavnih procesnih pravilih, zato mora sodišče uporabiti procesna pravila, ki veljajo v času sojenja.

3. Toženka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne v odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da so razlogi sodišča zmotni, ker ne upoštevajo, da velja prepoved retroaktivne veljave in uporabe zakonskih predpisov, ki ne morejo imeti učinka za nazaj. Tožnik je vložil tožbo 4. 11. 2015, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1 I), ki je s 37. členom spremenil določbo 146.h člena ZVO-1, pa je začel veljati 10. 5. 2016. Sodišče bi moralo upoštevati določbe prejšnjega zakona, ki ni določal, da ima tožnik pravico v primeru kršitve določb javnega poziva, da odvzame pridobljena sredstva z upravno odločbo. Sodišče bi moralo upoštevati določbe Obligacijskega zakonika, ker je predmet postopka pogodbeno razmerje. Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o dodelitvi pravice do nepovratne finančne vzpodbude za nove naložbe, s katero se je tožnik zavezal toženki plačati nepovratno finančno vzpodbudo v višini 1.521,00 EUR za vgradnjo lesenega zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stanovanjske stavbe. Toženec pa se je zavezal, da bo v primeru odtujitve predmeta sofinanciranja v roku petih let po izplačilu sredstev tožniku na prvi poziv vrnil vsa dodeljena sredstva. Pritožba se sklicuje tudi na druge podobne pravdne postopke, ki naj bi potrjevali pritožbene navedbe.1

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz trditvene podlage tožnika izhaja, da je tožnik na podlagi vloge toženca z dne 31. 3. 2011 in dopolnitve vloge z dne 16. 6. 2011 izdal odločbo št. 35431-1861/2011-3 O 1 z dne 29. 6. 2011, s katero je bila tožencu dodeljena pravica do nepovratnih sredstev za naložbo vgradnje lesenega zunanjega pohištva pri obnovi stanovanjske stavbe. Dne 6. 7. 2011 sta pravdni stranki sklenili pogodbo št. 25431-1861/2011 P 1, na podlagi katere je tožnik izplačal tožencu dne 1. 8. 2011 finančno vzpodbudo v višini 1.521,00 EUR. Toženec se je v pogodbi zavezal, da bo v primeru odtujitve predmeta sofinanciranja v roku petih let po izplačilu sredstev, tožniku na prvi poziv vrnil vsa dodeljena sredstva. Pravice in obveznosti pravdnih strank so določene v pogodbi, zato je v primeru kršitve pogodbenih obveznosti spor treba reševati po pravilih pravdnega postopka in ne upravnega postopka. Na podlagi ZVO-1I je bil spremenjen 146.g člen ZVO-1, ki je na novo določil, da Sklad odloči o pravici vlagatelja do pridobitve sredstev Sklada in drugih sredstev, s katerim bi Sklad upravljal, z odločbo. Spremenjeni je bil tudi 146.h člen ZVO-1, ki določa, da se pravica do pridobljenih sredstev Sklada odvzame z odločbo. Iz Poročila k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah ZVO-1I Državnega zbora RS št. 801-01/15-16 z dne 18. 2. 2016 izhaja, da je po navedeni spremembi podlaga za dodelitev sredstev in odvzem teh sredstev odločba Sklada, pred spremembo pa je bila potrebna poleg odločbe še pogodba o dodelitvi in izplačilu sredstev. Pred spremembo ZVO-1 ni določal postopka in razlogov za odvzem neupravičeno pridobljenih sredstev, zato so veljala pravila obligacijskega prava, kar pa je bilo z ZVO-1I spremenjeno.

6. Prava retroaktivnost je dovoljena samo, če je to določeno v zakonu. Dovoljena je, če gre za posamezne določbe zakona, če je to nujno zaradi javne koristi ter če ne posega v pridobljene pravice in obveznosti posameznikov. Prehodne in končne določbe ne določajo, da bi se pravna razmerja med Skladom in upravičencem do pridobljenih sredstev urejala za nazaj po spremenjeni zakonodaji, zato je treba upoštevati veljavno zakonodajo v času sklenitve pogodbe, ki pa ni določala upravnega postopka za odvzem pravice do pridobljenih sredstev.2

7. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je sodišče absolutno nepristojno za odločanje v tej zadevi, ker gre upravno zadevo in da ni podana sodna pristojnost v tem sporu.

8. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Pritožba se sklicuje na pravdne zadeve II P 519/2016, II P 520/2016 in IV P 535/2016. 2 Enako je tudi odločilo VSL v sklepu II Cp 437/2017.