Jedro

Da bi revidentka izkazala dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 bi morala natančno in konkretno navesti tako pravno vprašanje, glede katerega zatrjuje odstop od dosedanje prakse Vrhovnega sodišča, kot tudi sodno prakso Vrhovnega sodišča, z navedbo opravilnih številk zadev, od katere naj bi odločitev odstopala. Tega revidentka s pavšalno navedbo, da je izpodbijana sodba v nasprotju s prakso Vrhovnega sodišča, ni storila.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Centra za socialno delo Ljubljana (v nadaljevanju CSD) z dne 28. 11. 2007. Z navedeno odločbo je CSD izdal soglasje k zaprtju dveh hranilnih knjižic, ki se glasita na ime mld. hčerk tožnice in odprtju novih računov na njuno ime, kamor se nakažejo in nato za dobo petih let vežejo denarna sredstva, katerih dvig ne bo mogoč brez poprejšnjega soglasja CSD (1. točka izreka) in odločil, da naj zaprtje hranilnih knjižic in odprtje novih računov uredi zakoniti zastopnik mladoletnih otrok, to je njun oče, ki mora CSD predložiti vsa dokazila o ureditvi zadeve (2. in 3. točka izreka). S 4. in 5. točko izreka pa je bilo odločeno, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe in da stroški postopka niso bili priglašeni. Tožena stranka je z odločbo z dne 27. 6. 2008, zavrnila tožničino pritožbo zoper citirano odločbo CSD.

2. Zoper izpodbijano sodbo je tožnica po odvetniku dne 12. 1. 2009 vložila pritožbo, podrejeno revizijo. Glede dovoljenosti revizije navaja, da je izpodbijana sodba v nasprotju s prakso Vrhovnega sodišča kot tudi s prakso upravnih sodišč. Zahteva plačilo stroškov postopka.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Tožnica izpodbija sodbo sodišča prve stopnje z eno vlogo, ki jo v uvodu imenuje pritožba, podrejeno revizija. V nadaljevanju pa navaja, da vlaga pritožbo, ki naj se podrejeno šteje kot revizija.

5. Ker v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni odločalo na podlagi 66. člena ZUS-1 in tudi ni ugotovilo drugačnega dejanskega stanja kot tožena stranka in tudi ni spremenilo izpodbijanega upravnega akta, temveč je tožnikovo tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, pogoji za pritožbo po prvem odstavku 73. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče tožničino vlogo obravnavalo kot revizijo.

6. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

7. Z navedbo, da je izpodbijana sodba v nasprotju s prakso Vrhovnega sodišča kot tudi s prakso upravnih sodišč, revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po navedeni določbi je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in glede na ustaljeno upravno-sodno prakso Vrhovnega sodišča (X Ips 352/2007 z dne 17. 1. 2008, X Ips 331/2008 z dne 5. 6. 2008, X Ips 521/2008 z dne 7. 8. 2008, X Ips 563/2008 z dne 4. 9. 2008), bi morala revidenka natančno in konkretno navesti tako pravno vprašanje, glede katerega zatrjuje odstop od dosedanje prakse Vrhovnega sodišča, kot tudi sodno prakso Vrhovnega sodišča z navedbo opravilnih številk zadev, od katerih naj bi odločitev odstopala. Tega revidentka s pavšalno navedbo, da je izpodbijana sodba v nasprotju s prakso Vrhovnega sodišča, ni storila, zato pogoja za dovoljenost revizije ni izkazala.

8. Ker revidentka pogojev za dovolitev revizije ni izkazala, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 9. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.