Jedro

Tožnica je bila opozorjena na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovitve kršitve. Zaradi kršitev, glede katerih je bila tožnica že opominjana, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni možna.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 3.5.2004, ugotovilo, da je tožnici delovno razmerje prenehalo 2.9.2004 ter naložilo toženi stranki, da tožnici prizna pravice iz delovnega razmerja za čas od 2.6.2004 do 1.9.2004. Ugotovilo je, da je tožena stranka poslala tožnici 2.4.2004 opomin zaradi neizpolnjevanja delovnih obveznosti, dne 7.4.2004 je nato podala pisno obvestilo o nameravani odpovedi in po opravljenem zagovoru dne 3.5.2004 istega dne dala tudi redno odpoved iz krivdnega razloga. Očitane kršitve se nanašajo na delo tožnice v letu 2003 in januarju 2004, po 2.4.2004 pa tožnica ni storila nobene nove kršitve. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je možna le v primeru ponovitve kršitve. O denarnem zahtevku je sodišče odločilo na podlagi podatkov o izplačani plači po 31.12.2003 ob predpostavki, da je tožena stranka tožnici izplačevala plačo v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Tožnica je upravičena do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejela, če bi delala in ne le do osnovne plače. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Zoper pravnomočno drugostopno sodbo je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da so bile tožničine kršitve delovnih obveznosti, storjene po 2.4.2004 tako resne, da so onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja. O tem pritožbenem razlogu pa drugostopenjsko sodišče ni sprejelo nobene dokazne ocene oziroma te okoliščine v obrazložitvi sodbe sploh ni omenilo. Sodišče je samo opravilo izračun plače in pri tem ni upoštevalo tretjega odstavka 3. člena Pogodbe o zaposlitvi o plači v primeru nedoseganja planiranih rezultatov, kršenju delovnih obveznosti ali izgube v trgovini. O tem odločilnem dejstvu izpodbijana sodba nima nikakršnih razlogov.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje, saj revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP tožnica z ničemer ne utemelji, zgolj sklicevanje na tako kršitev pa za revizijsko presojo ne zadošča. Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa ni podana. Res je sicer, da izpodbijana sodba ne navede izrecno določbe pogodbe o zaposlitvi, ima pa jasno obrazložitev, zakaj določbe tretjega odstavka 3. člena pogodbe ni upoštevalo: ker tožena stranka ni dokazala, da bi obstajale okoliščine, zaradi katerih tožnici pripada le osnovna plača (stran 4 izpodbijane sodbe).

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Revizijske navedbe so v tem delu v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem, temelječim predvsem na izpovedbi zakonite zastopnice tožene stranke. Te ugotovitve so povsem jasne: tožnici ni očitana nobena kršitev, storjena po 2.4.2004. Za očitane kršitve pa je bila tožnica opozorjena s pisnim opozorilom na podlagi prvega odstavka 83. člena ZDR. Tudi v opozorilu samem je nedvomno zapisano to, kar izhaja iz navedene zakonske norme: Tožnica je bila opozorjena na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovitve kršitve. Zaradi kršitev, za katere je bila tožnica že opominjana zato redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni možna (tako Vrhovno sodišče že v sodbi opr. št. VIII Ips 184/2006 z dne 20.6.2006).

Kot je bilo že navedeno, tožena stranka ni dokazala, da bi obstajale okoliščine, zaradi katerih tožnici pripada le osnovna plača na podlagi tretjega odstavka 3. člena pogodbe o zaposlitvi. Ker tudi ni predložila podatkov, na podlagi katerih bi bil mogoč izračun plače po drugem odstavku 3. člena pogodbe o zaposlitvi, je sodišče utemeljeno izhajalo iz podatkov v plačilnih listah o obračunanih in izplačanih plačah tožnici za čas od januarja do aprila 2004. Pravilnosti takega - svojega - obračuna tožena stranka ne ugovarja. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju in ob pravilnem materialno pravnem izhodišču o odgovornosti delodajalca za plačilo plače delavcu v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je izpodbijana sodba tudi v tem delu pravilna.

Ker glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).