Jedro

Iz vročilnice v spisu je razvidno, da je tožena stranka vlogo prejela, nanjo pa je tudi odgovorila s pripravljalno vlogo. Sodišče prve stopnje je torej razpolagalo s podatki o nazivu in sedežu obeh pravdnih strank, kljub temu da tožeča stranka tožbe v tej smeri ni popravila. S tem, ko je prvostopno sodišče tožbo vrnilo v popravo, je kršilo določbo 1. odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku in tako brez potrebe izdalo popravni sklep.

Zahteva po popravi tožbenega zahtevka v obstoječo denarno enoto ni potrebna, saj se po samem zakonu šteje, da je znesek, ki se vtožuje, od 8. 10. 1991 dalje, naveden v tolarjih, od 24. 11. 2006 dalje pa v eurih.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani, opr. št. IX Ig 3024/91 z dne 11. 7. 1991 razveljavi v 1. in 3. točki izreka in se tožba zavrže, ker tožeča stranka tožbe v določenem 15-dnevnem roku ni popravila tako, kot ji je bilo naloženo.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sprejme pritožbo, izdano odločbo odpravi in naloži prvostopenjskemu sodišču, da izda odločbo o ustavitvi postopka iz razloga, ki je predpisan z Zakonom o začetni bilanci stanja podjetij in bank Federacije BiH, do vstopa Direkcije, kot aktivno priznane stranke v tem postopku, v pravdni postopek.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče vlogo tožeče stranke z dne 20. 2. 2007, iz katere sta jasno razvidna tako naziv kot sedež tožeče stranke, poslalo toženi stranki M. C., d.d., na naslovu Dalmatinova 2, Ljubljana, v odgovor. Kot je razvidno iz vročilnice v spisu, je tožena stranka vlogo prejela, nanjo pa je tudi odgovorila s pripravljalno vlogo, s katero med drugim priznava, da sta bili stranki v pogodbenem razmerju. Sodišče prve stopnje je torej razpolagalo s podatki o nazivu in sedežu obeh pravdnih strank, kljub temu da tožeča stranka tožbe v tej smeri ni popravila. Po mnenju pritožbenega sodišča ni dvoma, da obe pravdni stranki obstajata, zato je prvostopno sodišče s tem, ko je tožbo vrnilo tožeči stranki v popravo, kršilo določbo 1. odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju ZPP) in tako brez potrebe izdalo popravni sklep.

Pritožbeno sodišče ugotavlja tudi, da je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred prvostopnim sodiščem 1. 7. 1991, ko je bila Republika Slovenija še v državi Jugoslaviji s takrat obstoječo denarno enoto DIN. Kljub spremembi denarnih enot tako v Republiki Sloveniji kot v državi, kjer ima sedež tožnica, slednja svojega zahtevka ni spremenila. Zato jo je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 2. 2. 2007 pozvalo, da popravi tožbo tako, da postavi določen zahtevek, ki bo izražen v valuti, ki je kot uradno plačilno sredstvo nadomestila denarno enoto SFRJ, sicer bo sodišče njeno tožbo v skladu s 4. odstavkom 108. člena ZPP zavrglo.

Prvostopno sodišče je spregledalo, da je Zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije (2), ki je veljal od 8. 10. 1991 do 31. 12. 2006, v 8. členu določal, da se za zneske, ki so navedeni v sodnih aktih, izdanih oziroma nastalih do uveljavitve tega zakona, šteje, da so navedeni v denarni enoti Republike Slovenije. To pomeni, da se šteje, da je znesek, ki je naveden v sklepu o izvršbi z dne 11. 7. 1991, naveden v denarni enoti Republike Slovenije, to je v tolarjih (SIT). V 1. odstavku 13. člena Zakona o uvedbi eura (3), ki velja od 24. 11. 2006, pa je določeno, da se z dnem uvedbe eura šteje, da se tolarski zneski, navedeni v sodnih aktih, glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave, v 4. odstavku istega člena pa, da sodišča v postopkih, ki jih vodijo, po uradni dolžnosti preračunajo zneske, ki se glasijo na tolar, v zneske, ki se glasijo na euro. To pa pomeni, da se šteje, da je znesek, ki je naveden v zgoraj omenjenem sklepu o izvršbi, naveden v eurih (EUR). Zahteva po popravi tožbenega zahtevka v obstoječo denarno enoto zato ni potrebna, saj se po samem zakonu šteje, da je znesek, ki se vtožuje, od 8. 10. 1991 dalje naveden v tolarjih, od 24. 11. 2006 dalje pa v eurih.

Glede na to, da poziv k popravi tožbe ni bil potreben, za tožečo stranko ne morejo nastopiti posledice (zavrženje tožbe), ker ni ravnala v skladu z navodili sodišča. Izpodbijani sklep je tako nepravilen.

Pritožba tožeče stranke, čeprav iz drugih razlogov, je tako utemeljena. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti prvostopnemu sodišču v nov postopek. Odločitev temelji na 3. točki 365. člena ZPP.

(1) Ur. l. RS, št. 36/2004 s spremembami in dopolnitvami.

(2) Ur.l. RS, št. 17/91. (3) Ur.l. RS, št. 114/2006.