Jedro

Na utemeljenost zahtevka za ugotovitev ničnosti in posledično izbrisne tožbe to, ali bo tožeča stranka uspela z odškodninskimi tožbami zoper prvega toženca, ne vpliva. Navedbe druge toženke v ugovoru po izteku roka sploh ne predstavljajo opozicijskih razlogov, ki preprečujejo izvršbo – razlogi po 8., 9. ali 11. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor druge tožene stranke po izteku roka zoper sklep o izdani začasni odredbi z dne 4. 3. 2015 ter odločilo, da odločitev o stroških ugovornega postopka pridrži do končne odločitve.

2. Druga toženka sklep izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitve pravil postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da ugodi ugovoru po izteku roka in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, podrejeno pa, naj pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa naj tožeči stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka. Opozarja, da je treba njen položaj še posebej pozorno presojati, ker tožeča stranka v tej pravdi varuje izterjavo domnevnih denarnih terjatev, v katere ona ni vpletena. Pravno zmotno je utemeljevanje izpodbijanega sklepa na dejstvu, da je tožeča stranka dokazala, da je zoper prvo toženo stranko vložila osem odškodninskih tožb. Dejstvo vložene tožbe ne more v ničemer potrjevati verjetnost obstoja terjatve. Ker v primeru pravnomočne zavrnitve vseh odškodninskih zahtevkov tožeče stranke zoper prvega toženca zavarovane terjatve ne bo več, je ključno pravno vprašanje, v kateri točki ni več mogoče govoriti niti o podani verjetnosti obstoja zavarovane terjatve. V zvezi s tem je treba upoštevati, da je trditveno in dokazno breme glede obstoja verjetnosti zavarovane terjatve na tožeči stranki in da obstoj pravde sama zase obstoja verjetnosti terjatve ne potrjuje. Sodišče bi moralo presoditi, ali je ob že izdanih zavrnilnih sodbah še mogoče trditi, da je s stopnjo verjetnosti izkazan obstoj nedenarne terjatve tožeče stranke, ki temelji na obstoju denarnih terjatev tožeče stranke do prvo tožene stranke. Terjatve v znesku 360.043,12 EUR s pripadki, na katero se je sklicevalo višje sodišče v razveljavitvenem sklepu I Cp 2515/2015, tožeča stranka nima, ker je bil zahtevek pravnomočno zavrnjen. Zavrnjeni so še trije odškodninski zahtevki tožeče stranke, zato trenutni položaj ne ustreza več ugotovitvi, da je verjetno, da bo tožeča stranka z vloženimi tožbami uspela. Ob upoštevanju novih dejstev je lahko pravilen le zaključek, da o verjetnosti obstoja terjatve tožeče stranke ni več mogoče govoriti.

3. Na vročeno pritožbo tožeča in prvo tožena stranka nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ugovor po izteku roka (56. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ) je lahko utemeljen le, če temelji na „novem“ dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev. Upoštevati je mogoče le prave opozicijske ugovorne razloge iz prvega odstavka 55. člena ZIZ: da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave (8. točka); da je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel (9. točka); in da je nastopilo zastaranje terjatve, o kateri je bilo odločeno v izvršilnem naslovu (11. točka).

6. V tej pravdi primarno vtoževana terjatev, v zavarovanje katere je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo, je ugotovitev ničnosti Sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja, ki sta ga sklenila toženca in Dodatka k temu sporazumu, ugotovitev neveljavnosti vknjižbe na podlagi Sporazuma tožencev vknjiženih pravic in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Dejstva, na katerih druga toženka temelji ugovor po izteku roka, se na to terjatev ne nanašajo. Zavrnitev tožbenih zahtevkov v odškodninskih pravdah zoper prvega toženca ni v ničemer vplivala na utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev ničnosti med tožencema sklenjenega Sporazuma in Dodatka k Sporazumu ter za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Kot je obrazložilo višje sodišče že v sklepu I Cp 2151/2015, ki ga je v tej zadevi izdalo 26. 8. 2015, vložene odškodninske tožbe zoper prvega toženca utemeljujejo pravni interes tožeče stranke za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti. Na utemeljenost zahtevka za ugotovitev ničnosti in posledično izbrisne tožbe pa to, ali bo tožeča stranka uspela z odškodninskimi tožbami zoper prvega toženca, ne vpliva. Navedbe druge toženke v ugovoru po izteku roka sploh ne predstavljajo opozicijskih razlogov, ki preprečujejo izvršbo – razlogi po 8., 9. ali 11. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Navedb drugo tožene stranke v ugovoru po izteku roka o za tožečo stranko neugodnih odločitvah v odškodninskih pravdah zoper prvega toženca zato vsebinsko sploh ni treba presojati. Posledično tudi na pritožbene navedbe ni treba odgovoriti. Tudi če bi bile utemeljene, niso razlog za ugoditev ugovoru po izteku roka.

7. Pritožbeno sodišče kljub temu dodaja, da tudi utemeljene niso. Ni spora o tem, da v štirih od osmih odškodninskih tožb na prvi stopnji še ni bilo odločeno, tožbena zahtevka po dveh tožbah sta pravnomočno zavrnjena, v eni tožbi pa verjetno vsaj delno pravnomočno zavrnjen (gl. točko 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa), ena zavrnilna prvostopenjska sodba pa je razveljavljena. Materialnopravno pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da bo tožeča stranka za upnika prvega toženca že, če bo uspela v eni izmed odškodninskih tožb. Ob dejstvu, da v petih vloženih tožbah še ni bilo pravnomočno odločeno, tožeča stranka še vedno izkazuje pravni interes za tožbo za ugotovitev ničnosti pravnega posla, ki naj bi ga toženca sklenila z namenom izigrati tožečo stranko kot upnika prvega toženca.

8. Odločitev o zavrnitvi ugovora druge toženke po izteku roka je po obrazloženem materialnopravno pravilna, pa tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), prvo sodišče ni zagrešilo. Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

9. Ker bo o stroških postopka, kamor sodijo tudi stroški postopka v zvezi z zavarovanjem, lahko sodišče odločilo šele, ko bo znan končni uspeh pravdnih strank (154. člen ZPP), je treba odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridržati za končno odločbo.