Jedro

Predlagateljica izpodbija odločitev v sklepu o kraju predaje mld. A. A. in predlaga, da naj se v vseh primerih predaja izvaja pred PP .... Sodišče druge stopnje se že iz razlogov, ki jih je podalo v zvezi s stiki ob torkih in stikih vsaki drugi vikend, strinja s predlagateljico. Zato je tudi v tem delu pritožbi ugodilo in kraj predaje otroka spremenilo, tako da le ta ne poteka pred stanovanjskim blokom predlagateljice, pač pa pred PP .... Na ta način se bo namreč zagotovila največja korist otroka in tudi vseh, prisotnih ob predaji, glede na to, da je po podatkih v spisu ob predaji pred stanovanjskim blokom predlagateljice prihajalo do situacij, zaradi katerih je bil otrok v stiski.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka delno spremeni, tako da spremenjen glasi:

″1. Stiki med mld. A. A., EMŠO: ..., in njenim očetom B. B., EMŠO: ..., določeni s sodno poravnavo, sklenjeno med očetom B. B. in materjo C. C., EMŠO: ..., v zadevi Okrožnega sodišča v Celju pod opr. št. III N 165/2019 dne 28. 9. 2020, se spremenijo in se uredijo na naslednji način:

1.) stiki med tednom se izvajajo vsak torek, ko pride oče po mld. A. A. v vrtec/šolo med 15.00 in 16.00 uro, in jo isti dan ob 18. uri pripelje pred Policijsko postajo ..., kjer jo prevzame s strani matere določena tretja oseba;

2.) mld. A. A. bo z očetom preživljala vsak drugi vikend od petka, ko pride oče med 15.00 in 16.00 uro ponjo v vrtec/šolo, do nedelje, ko jo mati ob 18. uri prevzame preko tretje z njene strani določene osebe pred Policijsko postajo ...;

3.) stiki v času medletnih šolskih počitnic (jesenskih in zimskih) bodo potekali na način, da se vikend stik s staršem podaljša do srede do 16.00 ure, ko se mld. hči preda drugemu staršu pred Policijsko postajo ... preko tretje s strani matere določene osebe;

4.) stiki v času prvomajskih počitnic bodo potekali na način, da jih v neparnih letih preživlja v celoti z očetom in v parnih v celoti z materjo, ko oče pride po deklico zadnji dan pouka v šolo med 15.00 in 16.00 uro in jo pripelje pred Policijsko postajo ... 2.5. ob 19.00 uri, kjer jo preda tretji s strani matere določeni osebi;

5.a) stiki v času božičnih praznikov bodo potekali na način, da oče 24.12. med 15.00 in 16.00 uro mld. A. A. prevzame v šoli in jo nato 28.12. ob 15.00 uri preda s strani matere določeni tretji osebi pred Policijsko postajo ...;

5.b) stiki v času novoletnih praznikov bodo potekali tako, da oče prevzame mld. A. A. 28.12. ob 15.00 uri pred Policijsko postajo ... od tretje s strani matere določene osebe in jo nato pripelje 2.1. nazaj na isto mesto ob 15.00 uri in jo preda s strani matere določeni tretji osebi;

5.c) v letu 2023 bo mld. A. A. božične praznike preživela pri materi in novoletne pri očetu, naslednje leto pa obratno in nato izmenjaje;

6.) poletne počitnice (meseca julij in avgust) mld. A. A. preživlja z vsakim od staršem zdržema v mesecu juliju in mesecu avgustu 16 dni z očetom in 15 dni z materjo, o čemer se lahko starša dogovorita do 31.5. vsako leto. V kolikor se za to ne bosta jasno in določno dogovorila, bo čas od 1. julija od 9.00 ure zjutraj, ko pride oče ponjo pred Policijsko postajo ... in jo prevzame od tretje s strani matere določene osebe, pa do 16. julija preživela z očetom, ko jo ta ob 19.00 uri pripelje nazaj k materi pred Policijsko postajo ... in jo tam prevzame tretja s strani matere določena oseba, nato pa od takrat dalje pa do 1.8. do 9.00 ure preživi z materjo, nakar jo na enak način prevzame oče in jo 16.8. ob 19.00 uri preda materi na enak način. V kolikor bo mld. A. A. izražala stisko zaradi stikov, sta ji starša dolžna omogočiti, da se ti stiki predčasno prekinejo;

7.) v kolikor v času začetka stikov mld. A. A. ne bo v vrtcu/šoli, se prevzem s strani očeta opravi pred Policijsko postajo ... v navzočnosti tretje s strani matere določene osebe ob 15.00 uri;

8.) v kolikor bo mld. A. A. zbolela, stiki ne bodo potekali, vendar samo v primeru, da bo deklica potrebovala zdravniško oskrbo, mati pa mora očetu o tem posredovati zdravniško potrdilo/poročilo/izvid. Mati je o odpadlem stiku dolžna očeta obvestiti najmanj 2 uri pred pričetkom stika z sms sporočilom ali telefonskim klicem;

9.) na stikih mora mld. A. A. pri sebi imeti ustrezno shranjeno osebno in zdravstveno izkaznico, starša pa sta dolžna poskrbeti, da bosta ta dva dokumenta vsakemu od njiju v času, ko bo deklica z vsakim od njiju, pri roki;

10.) telefonski stik med mld. A. A. in staršema se izvajajo zgolj in samo na željo in zahtevo mld. A. A., pri čemer sta ji starša dolžna omogočiti, da se z vsakim staršem pogovarja brez navzočnosti drugega starša.

II. Sicer se pritožbi zavrneta in se v še izpodbijanih in nespremenjenih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka spremenilo in uredilo stike med mld. A. A. in njenim očetom B. B., določene s sodno poravnavo, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Celju v zadevi III N 165/2019 dne 28. 9. 2020, na naslednji način:

1.) stiki med tednom se izvajajo vsak torek, ko pride oče po mld. A. A. v vrtec/šolo med 15.00 in 16.00 (očitno prav: 16.00) uro, mati pa jo isti dan ob 18.00 uri prevzame preko tretje z njene strani določene osebe pred Policijsko postajo Žalec;

2.) mld. A. A. bo z očetom preživljala vsak drugi vikend od petka, ko pride oče med 15.00 in 16.00 uro ponjo v vrtec/šolo, do nedelje, ko jo ob 19.00 uri pripelje na parkirišče pred stanovanjski blok matere, kjer jo prevzame s strani matere določena tretja oseba;

3.) stiki v času medletnih šolskih počitnic (jesenskih in zimskih) bodo potekali na način, da se vikend stik s staršem podaljša do srede do 16.00 ure, ko se mld. hči preda drugemu staršu pred stanovanjskim blokom matere preko tretje s strani matere določene osebe;

4.) stiki v času prvomajskih počitnic bodo potekali na način, da jih neparnih letih preživlja v celoti z očetom in v parnih v celoti z materjo, ko oče pride po deklico zadnji dan pouka v šolo med 15.00 in 16.00 uro in jo pripelje pred stanovanjski blok matere 2.5. ob 19.00 uri, kjer jo preda tretji s strani matere določeni osebi;

5.a) stiki v času božičnih praznikov bodo potekali na način, da oče 24.12. med 15.00 in 16.00 uro mld. A. A. prevzame v šoli in jo nato 28.12. ob 15.00 uri preda s strani matere določeni tretji osebi pred materinim stanovanjskim blokom;

5.b) stiki v času novoletnih praznikov bodo potekali tako, da oče prevzame mld. A. A. 28.12. ob 15.00 uri pred materinim stanovanjskim blokom od tretje s strani matere določene osebe in jo nato pripelje 2.1. nazaj na isto mesto ob 15.00 uri in jo preda s strani matere določeni tretji osebi;

5.c) v letu 2023 bo mld. A. A. božične praznike preživela pri materi in novoletne pri očetu, naslednje leto pa obratno in nato izmenjaje;

6.) poletne počitnice (meseca julij in avgust) mld. A. A. preživlja z vsakim od staršem zdržema v mesecu juliju in mesecu avgustu 16 dni z očetom in 15 dni z materjo, o čemer se lahko starša dogovorita do 31.5. vsako leto. V kolikor se za to ne bosta jasno in določno dogovorila, bo čas od 1. julija od 9.00 ure zjutraj, ko pride oče ponjo pred stanovanjski blok matere in jo prevzame od tretje s strani matere določene osebe, pa do 16. julija preživela z očetom, ko jo ta ob 19.00 uri pripelje nazaj k materi pred njen stanovanjski blok in jo tam prevzame tretja s strani matere določena oseba, nato pa od takrat dalje pa do 1.8. do 9.00 ure preživi z materjo, nakar jo na enak način prevzame oče in jo 16.8. ob 19.00 uri preda materi na enak način. V kolikor bo mld. A. A. izražala stisko zaradi stikov, sta ji starša dolžna omogočiti, da se ti stiki predčasno prekinejo;

7.) v kolikor v času začetka stikov mld. A. A. ne bo v vrtcu/šoli, se prevzem s strani očeta opravi pred stanovanjskim blokom matere v navzočnosti tretje s strani matere določene osebe ob 15.00 uri;

8.) v kolikor bo mld. A. A. zbolela, stiki ne bodo potekali, vendar samo v primeru, da bo deklica potrebovala zdravniško oskrbo, mati pa mora očetu o tem posredovati zdravniško potrdilo/poročilo/izvid. Mati je o odpadlem stiku dolžna očeta obvestiti najmanj 2 uri pred pričetkom stika z sms sporočilom ali telefonskim klicem;

9.) na stikih mora mld. A. A. pri sebi imeti ustrezno shranjeno osebno in zdravstveno izkaznico, starša pa sta dolžna poskrbeti, da bosta ta dva dokumenta vsakemu od njiju v času, ko bo deklica z vsakim od njiju, pri roki;

10.) telefonski stik med mld. A. A. in staršema se izvajajo zgolj in samo na željo in zahtevo mld. A. A., pri čemer sta ji starša dolžna omogočiti, da se z vsakim staršem pogovarja brez navzočnosti drugega starša.

V II. točki izreka je sodišče zavrnilo predlog predlagateljice C. C. z dne 29. 9. 2021, da se sodna poravnava Okrožnega sodišča v Celju III N 165/2019 z dne 28. 9. 2020 v delu, ki se nanaša na ureditev stikov, spremeni tako, da se stiki med A. A. in njenim očetom B. B. izvajajo enkrat tedensko ob sredah po dve uri na CSD ..., Enota ..., pod nadzorom strokovnega delavca; v III. točki zavrnilo predlog predlagateljice z dne 5. 11. 2021, da se sodna poravnava Okrožnega sodišča v Celju III N 165/2019 z dne 28. 9. 2020 v delu, ki se nanaša na ureditev stikov, spremeni tako, da se očetu B. B. odvzame pravica do stikov z A. A.; v IV. točki zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca z dne 19. 4. 2022, da se dogovor iz sodne poravnave, ki sta ga udeleženca sklenila v zadevi III N 156/20119 (očitno prav: 165/2019) spremeni tako, da se mld. A. A. zaupa v varstvo in vzgojo očetu in določijo stiki in preživnina ter odloči o stroških postopka, kot predlaga v predlogu; in v V. točki izreka sklepa odločilo, da vsak udeleženec postopka nosi svoje stroške tega postopka.

2. Pritožbeno sodišče v nadaljevanju obrazložitve za predlagateljico in nasprotno udeleženko po nasprotnem predlogu uporablja izraz predlagateljica, za nasprotnega udeleženca in predlagatelja po nasprotnem predlogu pa uporablja izraz nasprotni udeleženec.

3. Zoper sklep sta se pritožila tako predlagateljica kot nasprotni udeleženec.

4. Nasprotni udeleženec je vložil pritožbo zoper odločitev pod točko I. Predlaga, da v tem delu sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Navaja, da sodišče v obrazložitvi sklepa ni zapisalo, kako so bili ti stiki urejeni s sodno poravnavo z dne 28. 9. 2020 in v čem so spremenjene okoliščine. Ker dogovor o stikih ni bil povzet, iz obrazložitve sploh ni razvidno, v čem se nova odločitev razlikuje od prejšnje in zakaj naj bi bila ta sprememba potrebna oz. v zasledovanju večje koristi mld. A. A. , zato je v tem delu sklep neobrazložen in obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb ZPP (14. točka drugega odstavka 229 (prav: 339.) člena ZPP). Drugi sklop pritožbenih navedb se nanaša na porazdelitev bremena pri izvajanje prevozov. Zanj je problem razdalja (50 km) in čas (po vrtcu), ko se lahko med tednom izvaja stik, saj težko zagotovi pravočasen prihod po deklico v vrtec. Sodišče se ni ukvarjalo z navedbami nasprotnega udeleženca o tem, da so glede na oddaljenost njegovega kraja bivanja stiki, kot so določeni v torek, praktično neizvedljivi, saj zelo težko ali pa včasih sploh ne more zagotoviti pravočasnega prihoda v vrtec po A. A. Izpostavlja sodno prakso o sodelovanju staršev in porazdelitvi bremena prevozov med oba starša pri izvedbi stikov. Navaja, da je sodišče mesto predaje mld. A. A. izpred PP ... oz. Žalec prestavilo pred stanovanjski blok matere, razen pri stikih ob torkih, ker naj bi bilo s tem A. A. prihranjeno presedanje iz avtomobila v avtomobil, in pozno prihajanje domov. Materi naj bi bili s tem tudi delno prihranjeni prevozi, saj, kot pravi sodišče, je ves preostali čas deklica z njo, v njenem varstvu in oskrbi (točka 62. obrazložitve sklepa). Na kakšen način naj bi bilo vprašanje, kdo izvaja prevoz na stik, v odnosu s tem, komu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, sodišče ni pojasnilo, in v čem naj bi bile spremenjene okoliščine, ki bi narekovale tako spremembo, tudi ni navedlo. Zato je v tem delu sklep neobrazložen in obremenjen z bistveno kršitvijo določb ZPP (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Tretji sklop pritožbenih navedb se nanaša na spremembo načina izvajanja stikov. Nasprotni udeleženec navaja, da so se očitki, da naj bi spolno zlorabljal mld. A. A., in bojazen, da je duševno bolan, izkazali za neutemeljeni in da razlogi, zaradi katerih je bil sprožen ta postopek in zaradi katerih naj bi imela predlagateljica zadržke pri izvajanju stikov mld. A. A. z očetom in jih je celo preprečevala, ne obstajajo. Če že je sodišče kljub temu posegalo v obstoječo sodno poravnavo, bi moralo ugotoviti, da se nasprotni udeleženec zelo trudi, kljub izraženemu in notranjemu nasprotovanju predlagateljice do stikov, ki vsekakor vpliva na to, kako mld. A. A. doživlja očeta in da bi bilo prav, da predlagateljica tudi sama stori kaj za to, da se stiki izvedejo na način, ki bo omogočal sproščeno druženje deklice z očetom in ne bo ogrožal njegove materialne eksistence (zaposlitve), hkrati pa bo pokazal tudi njeno pripravljenost na sodelovanje pri izvedbi stikov. Tak pristop bi bil mogoč, če bi predlagateljica v torek pripeljala mld. A. A. na stik k očetu in jo po končanem stiku tudi prevzela in vrnila domov, kar bi bistveno olajšalo izvedbo stika v torek. Torkov stik je kratek, po sklepu sodišča je (brez pojasnila, čemu) skrajšan na dve uri (od 16. do 18. ure), zato bi ga bilo povsem mogoče iz vseh prej navedenih razlogov izvesti na predlagan način, če je potrebno, lahko tudi s posredovanjem tretje osebe. Ker o spremembah načina izvedbe stikov ni bilo izrecnega govora in sodišče v okviru odprtega sojenja ni predstavilo strankam, kako vidi zadevo in o čem razmišlja, se nasprotni udeleženec tekom postopka na tako zamišljene spremembe tudi ni mogel odzvati in mu je bila kršena pravica do izjave. Vikend stik se je po poravnavi z dne 28. 9. 2020 izvajal tako, da je oče prevzel deklico po vrtcu in jo v nedeljo ob 19. uri pripeljal na parkirišče pred PP Žalec, v izpodbijanem sklepu pa je določeno, da jo vrne na njen dom. Sodišče je tudi za vse ostale prevoze mld. A. A., razen v torek, odločilo, da jih izvaja oče, pri čemer glede obrazložitve velja očitek, kot je zapisan že zgoraj (niso opisane spremenjene okoliščine, ki bi narekovale tako odločitev niti ni odločitev utemeljena z najboljšo koristjo otroka, razen tega pa v okviru odprtega sojenja ni bilo predstavljeno, da bo obravnavana), zato je s tako svojo odločitvijo sodišče zagrešilo že citirano bistveno kršitev določb ZPP in kršilo materialni predpis. Sodišče je v točki 10 dejansko ukinilo telefonski stik tistega od staršev, ki ni z A. A., pa jo je doslej lahko poklical vsak drugi dan med 19. in 19.30 uro, in odločilo, da se ti stiki lahko izvedejo le na željo A. A. Glede na odnos predlagateljice do nasprotnega udeleženca, kot sta ga prepoznali tudi izvedenki, taka odločitev dejansko pomeni, da oče ne bo imel več stika z mld. A. A., saj se bo lahko z njo slišal le preko predlagateljice, če ga bo ta poklicala, česar pa glede na ugotovljene odnose ni pričakovati. V času poletnih počitnic bo tako lahko tudi 14 dni skupaj brez kontakta s hčerko, kar zagotovo ni v njeno korist, niti niso s tem varovane pravice nasprotnega udeleženca kot očeta. Sodišče je slabo možnost komunikacije med staršema upoštevalo pri predaji deklice s posredovanjem tretje osebe, ne pa tudi pri možnosti telefonskih klicev, katerih izvedba sedaj ni več mogoča na klic tistega, ki ni z otrokom, temveč je prepuščena odločitvi tistega, pri katerem ta je. Taka odločitev vsebuje notranje nasprotje in ni v korist otroka. Glede na navedeno nasprotni udeleženec predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep v točki I. razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

5.Predlagateljica je vložila pritožbo zoper sklep v delu, s katerim ni uspela s svojim zahtevkom, zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlagateljica najprej opozarja, da sodišče ni upoštevalo dejstva, da je kazensko sodišče v Ljubljani s pravnomočno sodbo nasprotnega udeleženca spoznalo za krivega nasilja v družini, čeprav je to povedala ob zaslišanju. Nadalje navaja, da je sodišče togo sledilo izvedeniškemu mnenju, ki pa je v nekaterih delih kontradiktorno, predvsem pa izvedenki nista odgovorili na vprašanja, ki jima jih je zastavila predlagateljica. Predlagateljica izpostavlja dejstva in ugotovitve različnih institucij in strok, ki hkrati ugotavljajo, da je kakršnakoli interakcija z nasprotnim udeležencem v vseh pogledih izčrpajoča, v večini primerov celo nemogoča, v kar je imelo sodišče neposreden vpogled, saj le-to tudi samo v sklepu navaja odhajanje nasprotnega udeleženca iz sodne dvorane, nespoštljivo obnašanje do vseh prisotnih v sodni dvorani, hkrati pa so se tudi sodne izvedenke tekom zaslišanja izjasnile, da nasprotni udeleženec v vseh prisotnih s svojim vedenjem in izjavami vzbuja neprijetne občutke, pri tem pa mu več kot očitno niso kos niti odrasle osebe, kaj šele mld. A. A., ki se tako sama znajde v primežu deviantnega obnašanja nasprotnega udeleženca. Nezmožnost komuniciranja se jasno pokaže na samem zaslišanju, ko sodišče jasno pove, v katero smer razmišlja glede spremembe stikov, vendar pa nasprotni udeleženec s svojim nenavadnim obnašanjem in odhajanjem iz sodne dvorane namerno sabotira možnost kakršnegakoli dogovora, kljub temu, da se je na koncu pred sodiščem jasno izjasnil o tem, da se strinja s predajo A. A. preko tretje osebe, ki jo določi predlagateljica. Očitki, ki letijo na predlagateljico, da se ne potrudi dovolj za A. A. sprejemanje oz. njeno doživljanje njega kot očeta, so v vseh pogledih kontradiktorni, saj je več kot očitno, da se predlagateljica v zvezi s tem zelo angažira, kar navsezadnje kaže na to, da tako vzgojiteljice v vrtcu ..., kot tudi sodne izvedenke ugotavljajo, da se A. A. očeta ob prihodu razveseli. Nikjer pa se sodišče niti izvedenke ne fokusirajo na dogajanje med stikom samim oz. ga celo zanemarijo tudi v primeru, ko sodne izvedenke od mladoletne A. A. pridobijo odgovor, da je "najbolj jezen v družini oče", kar jasno kaže na to, kar predlagateljica že ves čas postopka poskuša dokazati sodišču, da so stiki za mld. obremenjujoči in v takšni obliki in količini niso v otrokovo največjo korist. Trditev, da se otrok počuti ob očetu varno, je lahko vtem primeru zelo tvegana. A vendar: - kljub vsem dokazom in izpovedim predlagateljice glede stiske otroka, ki so bili predloženi v postopku za spremembo stikov, - poročilom CSD ... o agresivnem vedenju nasprotnega udeleženca pri stikih pod nadzorom in ostalih razgovorih z njim, - kljub temu, da so tudi izvedenci ugotavljali odstopanja pri psihičnem stanju nasprotnega udeleženca, - da so bila v postopku pridobljena poročila Psihiatrične bolnišnice Vojnik, kjer je bil hospitaliziran zaradi akutnega opoja z alkoholom in z njim povezanega agresivnega vedenja na delovnem mestu in suicidalnih teženj in ugotovitvijo strokovnega osebja bolnišnice Vojnik, da obstaja pri nasprotnem udeležencu sum na osebnostne motnje, - hkrati pa tudi ni izključena diagnoze bipolarna motnja, ki jo je pred tem že postavila Dr. D. D., - kljub dejstvom, da nasprotni udeleženec sam priznava občasno uživanje marihuane in kokaina, - vse institucije, vključno s prvostopenjskim sodiščem, pa tudi nekontrolirano izražanje jeze pri nasprotnem udeležencu in izjemno slabo kontroliranje čustev, je sodišče upoštevalo mnenje sodnih izvedenk, da se stiki ohranijo v enaki količini le s spremembo, da se za prevzem angažira tretja oseba določena s strani predlagateljice. Sodišče je že s samo postavitvijo sodne izvedenke vrglo na sprejeti sklep senco dvoma. Sodna izvedenka ga. Č. Č. je namreč pri primeru že sodelovala in enkrat že izdelala izvedeniško mnenje. Utemeljitev sodišča, da je imela s tem dober vpogled v samo dogajanje, je lahko zavajajoče. Sodna izvedenka si je svoje mnenje lahko že ustvarila ob prvem pregledu predlagateljice, nasprotnega udeleženca in A. A. in ga kljub novim dokaznim predlogom s strani dr. D. D. in mnenj bolnišnice ... ni spremenila ter ostaja menja, da so stiki, kot so bili določeni s poravnavo, v A. A. največjo korist, kar se je večkrat izkazalo, da temu ni tako. Sodišče od izvedenke na zaslišanju tudi ni zahtevalo odgovorov, ki jih je postavila predlagateljica v odgovoru na izdano izvedeniško mnenje. Izvedenka se ni izjasnila, kaj so to osebnostne motnje, kaj je bipolarna motnja in ali je lahko katera od teh diagnoz, na katere sumijo pri nasprotnem udeležencu, tudi nevarna za mladoletno A. A. in njen razvoj oz. kako stiki z osebo, pri kateri se pojavi sum na prej omenjena duševna stanja, v takšni količini kot so predlagani, vplivajo na nadaljnji razvoj otroka in kakšne so lahko posledice in ali so potemtakem stiki še vedno v največjo korist otroku oz. ali lahko odtehtajo nastalo škodo, ki se otroku s tem povzroči. Sodišče bi moralo zaslišati tudi direktorico vrtca ..., ki je v pogovorih s predlagateljico večkrat izpostavila neprimerno obnašanje nasprotnega udeleženca pri prevzemu hčerke iz vrtca, in strokovno delavko CSD ..., ki je vodila stike pod nadzorom, da se konkretno izjasni, kako so potekali stiki in zakaj se v poročilu opisano nenavadno vedenje (dotikanje spolnega organa nasprotnega udeleženca s strani mld. A. A.) ni nikjer prijavilo, pač pa je na to opozorila predlagateljica, po tem ko ji je hči v sproščenem pogovoru med večerjo v pizzeriji dejala, da "skače po očetovem lulčku". Ta dokazni predlog je predlagateljica sodišču tudi podala, vendar ga sodišče ni izvedlo. V samem sklepu se sodišče kljub vsem eskalacijam, ki jih izvaja nasprotni udeleženec, nikjer ni opredelilo glede sankcij za neupoštevanje sprejetega sklepa. Slabo ali nejasno napisane določbe dajejo nasprotnemu udeležencu dodaten prostor za mahinacije in izkoriščanje določil. Nasprotni udeleženec ne spoštuje nikakršnega sklepa, niti dogovora, ki ga poskuša z njim skleniti predlagateljica. V izogib takim mahinacijam predlagateljica predlaga, da se sodišče konkretneje izjasni, kakšne so sankcije za neupoštevanje sodnega sklepa v primerih, ko se sklep brez dvoma krši (pri tem navaja zadnji primer z dne 23. 5. 2023). Modus operandi nasprotnega udeleženca je ves čas postopka enak. Predlagateljica opozarja, da je tudi sicer sam sklep v delih spisan nejasno in omogoča mahinacije pri sami izvedbi. V zvezi s točko 1 sklepa tako predlagateljica ponovno opozarja na dodeljene stike med tednom, ki A. A. niso v največjo korist. Sodišču je že predložila dokaze o tem, da nasprotni udeleženec izjemno redko koristi termine za stik, ki so določeni med tednom. O tem je poročalo tudi osebje vrtca. Poleg tega se nasprotni udeleženec izjemno redko oglasi z informacijo o tem, ali bo v tem terminu prišel po hčerko ali ne, zato to ni v otrokovo največjo korist. A. A. je neprestano v negotovosti, napeta, se sprašuje, kako bo potekal njen dan, kdo bo sploh prišel ponjo. A. A. bo s septembrom 2023 pričela obiskovati osnovno šolo, kar pomeni, da bo imela vsako leto tudi vse več šolskih obveznosti in glede na to, da nasprotni udeleženec živi v drugem kraju, je lahko to za otroka preobremenjujoče in lahko škoduje njenemu šolanju, kar ponovno ni v njeno največjo korist. Predlagateljica izpodbija tudi način in kraj predaje, ki ga je sodišče določilo. Ponavlja, da tretje osebe za izvajanje prevzema v Žalcu nima in je ne more zagotoviti. Predaje naj se izvaja v ..., saj bi s tem nekoliko lažje zagotovila prihod tretje osebe, ki so še delovno aktivne, nekateri celo v drugih oddaljenih občinah ali pa so zdravstveno omejeni glede vožnje na takih relacijah. Sodišče mora upoštevati tudi dejstvo, da ima tudi predlagateljica prezaseden urnik z ustanavljanjem novega podjetja, in se zavedati, da je stik A. A. z nasprotnim udeležencem možnost, da slednji prevzame svoje očetovske dolžnosti, za katere ves čas postopka trdi, da so mu bile odvzete. Glede same delitve stroškov prevozov s stika in iz njega pa predlagateljica poudarja, da mesečno za prevoz A. A. v vrtec porabi povprečno 70 €, pri čemur ne šteje stroškov obrabe vozila. Poleg voženj v vrtec so tu še drugi stroški za vožnjo na različne aktivnosti oz. krožke. Vožnja otroka na stik in s stika za nasprotnega udeleženca ne bi smela predstavljati večjega finančnega bremena, saj govorimo o 1-2 krat tedenski vožnji iz ... do ... policijske postaje. Glede točke 2 izpodbija kraj predaje, ki je s sklepom določen pred njenim domom, in predlaga, da se vse predaje izvajajo izključno pred Policijsko postajo ... in se s tem zagotovi večja varnost hčerke in tudi varnost osebe, ki bo A. A. prevzela s stika. Glede točke 3 navaja, naj se stiki v času medletnih počitnic (jesenskih in zimskih) opredelijo bolj konkretno. A. A. bo prvi del počitnic preživela s staršem, katerega vikend stik je po sosledju na vrsti in se tako A. A. podaljšane počitnice s tem staršem do srede do 16:00 ure, ko A. A. pred PP ... prevzame drugi starš in z njo preživi počitnice vključno z vikendom, ki staršu pripada po sosledju. V zvezi s 6. točko sklepa pa navaja, da režim, določen za poletne počitnice, prav tako ni v A. A. največjo korist. Predlagateljica je tudi glede tega opozarjala in navajala hude težave, ker hčerka v letu 2022 ni zdržala enotedenskih počitnic, ki so bile predvidene za mesec julij in nato v enaki količini še za mesec avgust. Nasprotni udeleženec je ob poskusu reševanja A. A. stiske predlagateljico v prisotnosti A. A. verbalno napadal po telefonu in le s težavo sprejel dekličino željo po tem, da želi domov k mami. Temu so kasneje sledili neznosni pritiski, ko je nasprotni udeleženec želel čez nekaj dni, ko je le ta prišla nazaj domov, spet odpeljati, ker, da so to njegove počitnice. Zato predlagateljica apelira na sodišče, da količine poletnih počitnic ne povečuje na 16 dni ampak jih sistematično razdeli tako, da bo hčerka preživela pri očetu en teden v juliju in en teden v avgustu, ne pa zdržema 16 dni, hkrati pa se uvede bolj jasen urnik predaj oz. se poenoti čas predaje/prevzema otroka za oba starša enako, saj bo tako A. A. lahko preživela dopust z obema staršema v enaki meri. Predlagateljica tudi dvomi v upoštevanje stisk pri otroku s strani nasprotnega udeleženca. Zadnji primer, kjer je A. A. doživela hude stiske na vikend stiku, ki ga je po intervenciji policijske postaje Celje prevzela dežurna služba CSD Celje, jasno kaže na to, da se nasprotni udeleženec ne ozira na stiske A. A. Tekom samega postopka je bilo izpostavljenih več takih primerov, vključno z dogodki, ki so se zvrstili v času korone, ko so se predaje zaradi zaprtja vrtca izvajale pred PP ... in pri katerih nasprotni udeleženec ni upošteval stiske otroka, ki je s histeričnim jokom in odklanjanjem stika kazal svojo stisko, temveč je verbalno napadal predlagateljico, potem pa vložil kazensko ovadbo zoper predlagateljice za zlonamerno onemogočanje stikov. Primer je še vedno odprt pri Okrajnem sodišču v ... Predlagateljica izpodbija tudi kraj predaje. Predaja naj se v vseh primerih izvaja pred PP .... Sodišče je z vpeljavo tretje osebe, ki prevzame mladoletno A. A. s stika že naredilo korak k zasledovanju otrokove največje koristi, ni pa upoštevalo večkratnih eskalacij agresivnega vedenja nasprotnega udeleženca na predajah tudi ob prisotnosti tretjih oseb. Zato je sprememba v tem delu nujno potrebna, saj se le tako lahko zagotovi tudi večja varnost vseh, ki so prisotnih na predaji. Predlagateljica opozarja na pomanjkljivost sklepa, ki nikjer ne omenja, kakšne so posledice predčasnega prihoda nasprotnega udeleženca po otroka oz. kakšne v primeru, da po A. A. ne pride v s sklepom določenem času. Predlaga, da se v primeru, ko ne pride po A. A. , v primeru vikend stika, postopa na način, da stik za ta vikend odpade in se ga ne nadomešča oz. se ga s strani nasprotnega udeleženca ne more zahtevati v soboto ali nedeljo, prav tako naj isto velja tudi za čas počitnic. Dogajalo se je namreč že, da nasprotni udeleženec na stik pride ali predčasno ali pa ga sploh ni, potem pa od predlagateljice zahteva, da mu omogoči predajo na kakšen drug dan. Predlaga, da se nasprotni udeleženec zaveže k temu, da mora vsako odsotnost od stika javiti vsaj en dan pred predvidenim stikom z A. A. oz. najkasneje do 10. ure na dan stika. V večini primerov se dogaja, da svoje odsotnosti ne javi in s tem povzroča nemalo težav osebju vrtca kot tudi A. A. , ki je cel dan v negotovosti in kot zadnja čaka v vrtcu do 16. ure ali bo prišel ponjo ali ne. Glede na vse navedeno predlagateljica predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

6.Pritožbi sta delno utemeljeni.

7.Sodišče prve stopnje je navedlo pravilno pravno podlago za sprejem pritožbeno izpodbijanih odločitev v izpodbijanem sklepu (138. in 141. člen Družinskega zakonika - DZ).

8.Sodišče prve stopnje je v 20. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo, da je med udeležencema postopka nesporno, da sta v postopku III N 165/2019 sklenila sodno poravnavo dne 28. 9. 2020, med drugim tudi o stikih očeta z otrokom. Sodno poravnavo je vpogledalo, kot je razvidno iz 14. točke obrazložitve, saj je vpogledalo celoten spis III N 165/2019. Nespornih dejstev pa sodišče ne ugotavlja. Vsebina sodne poravnave je tako v tem primeru del dejstvenega substrata, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje odločilo o predlogih. Pritožbeno sodišče ne more slediti nasprotnemu udeležencu, da zato, ker dogovor o stikih v obrazložitvi ni povzet, iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, v čem se nova odločitev razlikuje od prejšnje in zakaj naj bi bila ta sprememba potrebna oziroma v zasledovanju večje koristi mld. A. A. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je sledilo izvedenkam, ki sta ocenili, da se je glede na razmere v času od sklenitve prve sodne poravnave spremenilo tudi psihično stanje deklice. Dve leti nazaj je bila čustveno primerno razgibana in odzivna ter pretežno umirjena in ni izkazovala znakov čustvene vznemirjenosti. Sedaj pa ima v doživljanju tako težave internalizacijske narave kot težave povezane s stresom. Je poudarjeno čustveno obremenjena in ima znižane prilagoditve v okviru varnih/nevarnih družinskih odnosov. Izraža konflikt navezovanja, ki je značilen za otroke, ki se razvijajo v visoko konfliktnih oblikah starševstva. Starša poročata o čustveni obremenjenosti ob tranziciji od enega k drugemu staršu. V 59. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje navedlo, da je ugotovilo, da so stiki, kot so bili določeni oz. urejeni po sodni poravnavi v zadevi III N 165/2019 za mld. A. A. neustrezni, kljub temu, da sta izvedenki v osnovi ugotavljali, da so bili dobro urejeni. Obrazložilo je, da je dejstvo, da sta starša sama povedala, da jih nekako nista izvajala, krivdo za to pa valila drug na drugega. Povzelo je navedbo predlagateljice v vlogi z dne 21. 12. 2022, da je hčerko vedno pripravljala na stik in ga nikoli ni želela omejevati. Ko pa je zaznala, da je ta v stiski in bi bil stik zanjo v škodo, pa je bila njena dolžnost, da jo zaščiti, kot ji je bilo povedano s strani različnih vpletenih od strokovnih delavcev na CSD do policije, prav tako pa tudi svetovano, da z nasprotnim udeležencem vzdržuje le nujno potrebno komunikacijo. Oče pa je materi očital, da se dogovorov ni držala in da je ona tista, ki ne omogoča njune komunikacije. Sodišče prve stopnje je navedlo, da je tako ugotovilo, da so se razmere tako pri mld. A. A. kot pri obeh starših spremenile v toliko, da je potrebno stike prilagoditi aktualnemu dogajanju in potrebam vseh udeleženih. Po obrazloženem ne drži pritožbena navedba nasprotnega udeleženca, da je v tem delu sklep neobrazložen in obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb ZPP.

9.Sodišče prve stopnje je utemeljeno sklenilo, da je potrebno zaradi spremenjenih razmer in koristi otroka spremeniti in urediti stike med mld. A. A. in njenim očetom, določene s sodno poravnavo, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Celju v zadevi III N 165/2019 dne 28. 9. 2020, in utemeljeno zavrnilo tako predlog predlagateljice z dne 29. 9. 2021, da se navedena sodna poravnava v delu, ki se nanaša na ureditev stikov, spremeni tako, da se stiki med mld. A. A. in njenim očetom izvajajo enkrat tedensko ob sredah po dve uri na CSD ..., Enota ..., pod nadzorom strokovnega delavca, kakor tudi predlog z dne 5. 11. 2021, da se navedena sodna poravnava v delu, ki se nanaša na ureditev stikov, spremeni tako, da se očetu odvzame pravica do stikov z A. A. Pritožbeno sodišče sprejema kot pravilne razloge, ki jih je podalo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa glede odločitve o tem, da je potrebno stike spremeniti, kakor tudi razloge o zavrnitvi obeh predlogov predlagateljice.

10.Ob tem, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je do težav glede izvajanja s sodno poravnavo določenih stikov otroka z očetom pričelo prihajati že kmalu po njeni sklenitvi, kar pritožbeno ni sporno, se je glede na navedbe obeh udeležencev postopka in dejstvo, da predlagateljica nasprotnemu udeležencu glede na vse izražene psihične težave in z njene strani ves čas poudarjene težave, ki jih imata in se po njenih navedbah kažejo tako pri prevzemu in predaji otroka, pri telefonskih stikih, dogovarjanjih glede osebne izkaznice, glede počitnic, predvsem pa pri njenemu strahu, da bi lahko v času, ko bo hči z njim, pri očetu prišlo do kakšnih težav, ko ne bo mogel obvladovati svojega obnašanja in mu zato ne zaupa, pravilno odločilo, da svoje zaključke temelji ob vseh ostalih izvedenih dokazih na izvedeniškem mnenju obeh izvedenk, ki sta ga sistematično, strokovno poglobljeno ter korektno ter neoporečno predstavili tudi na zaslišanju in pri tem tudi odgovarjali na vprašanja, ki jih je predlagateljica zastavila v vlogi z dne 21. 12. 2022. Predlagateljica na dodatno ustno podano izvedensko mnenje na naroku ni imela pripomb. Nekonkretiziran je očitek v pritožbi predlagateljice, da je sodišče togo sledilo izvedeniškemu mnenju, ki da je v nekaterih delih kontradiktorno, zato tega očitka pritožbeno sodišče ne more presoditi. Neutemeljen pa je očitek, da izvedenki nista odgovorili na vprašanja, ki jima jih je zastavila predlagateljica in da sodišče od izvedenke ni zahtevalo odgovorov na vprašanja, ki jih izpostavlja v pritožbi. Pritožnica namreč po zaslišanju izvedenk na naroku ni imela nobenih pripomb na ustno podano izvedeniško mnenje in tudi ni uveljavljala bistvene kršitve določb postopka o izvajanju dokaza z izvedencem. Prav tako ni konkretizirano pritožbeno izpostavljanje dejstev in ugotovitev različnih institucij in strok, ki da hkrati ugotavljajo, da je kakršnakoli interakcija z nasprotnim udeležencem v vseh pogledih izčrpajoča, v večini primerov celo nemogoča, zato tudi teh navedb ni moč presoditi. Če pa ima pritožnica v mislih (glede na to, da v pritožbi nadalje navaja, da je v to imelo sodišče neposreden vpogled, saj da tudi samo v sklepu navaja odhajanje nasprotnega udeleženca iz sodne dvorane, nespoštljivo obnašanje do vseh prisotnih v sodni dvorani) ugotovitve sodišča prve stopnje o določenih osebnostnih specifikah, ki so značilne za osebe z osebnostno motnjo, ki se izkazujejo pri nasprotnem udeležencu in so opisane v 37. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče pri odločitvi pravilno upoštevalo tudi te ugotovitve izvedenk.

11.Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedlo, da se predlagateljica ne potrudi dovolj za A. A. sprejemanje oziroma njeno doživljanje nasprotnega udeleženca kot očeta, zato ni utemeljena predlagateljičina pritožbena navedba, da so očitki, ki letijo nanjo, da se ne potrudi dovolj za A. A. sprejemanje oziroma njeno doživljanje nasprotnega udeleženca kot očeta, v vseh pogledih kontradiktorni. Tudi sicer pa je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, kar pritožbeno ni izpodbijano, da je mama sposobna zaznavati potrebe deklice in temu prilagoditi tako svoje obnašanje kot tudi vzgojna ravnanja; je aktivna v svoji vlogi in vpletena v življenje deklice, ji zagotavljala ustrezno varstvo in vzgojo ter ji daje ustrezne spodbude za zdrav razvoj. Glede očeta pa, da zaradi še dokaj rednih stikov in skrbi za deklico ustrezno zaznava njene potrebe in prilagaja svoje vedenje, se odziva na njene pobude in jo vabi v odnos ter usmerja njeno vedenje. Dejstvo pa je, in tega pritožnica tudi ne izpodbijaja, da sta, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, oba starša v partnerskem konfliktu in izražata ter doživljata negativna čustva drug do drugega in oba neuspešna v odprti medosebni komunikaciji. Starša nejasno ločita med svojimi in potrebami deklice, sta jezna drug na drugega, imata težave v medosebni komunikaciji ob relativno ustreznih drugih starševskih spretnostih, verbalno sicer podpirata stike deklice z drugim staršem, deklico pa informirata o podrobnostih spora in kritizirata drugega starša ter konfliktno rešujeta probleme (oče) oz. ga ne rešujeta in se izogibata reševanju (pretežno mama) in s tem izkazujeta slabe tako komunikacijske kot spretnosti reševanja problemov, sta že dolgo vključena v sodne procese reševanja problemov, vpletata širšo družino in druge institucije v spor. S takim vedenjem pa, kot je pravilno ocenilo sodišče prve stopnje, oba starša izdajata, da se ne zavedata potreb deklice po povezanosti z obema staršema in svojim potrebam dajata prednost pred potrebami deklice.

12.Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je dekličina navezava na očeta varna, stikov z očetom si želi, ob njem je umirjena v doživljanju in raziskuje, kar je izvedenka Č. Č. plastično pojasnila tudi na samem naroku. Oče si aktivno prizadeva za ohranjanje svoje očetovske vloge, kar je povedal tudi na zadnjem naroku, češ da je rad oče in je hči v njegovem osrednjem fokusu. Podpira njeno samostojnost, odziva se na njena vabila v kontakt oziroma jo v kontakt vabi, ko je npr., kot je to povedala predlagateljica, ob stikih po telefonu, vedno vabi če pride k njemu ali on k njej. Izraža pozitiven čustveni odnos, topla starševska čustva ter ji je naklonjen, kar je izvedenka Č. Č. pojasnila tudi na naroku ob skepsi predlagateljice. Pozna dekličin razvoj in pretežno razume njene potrebe. Tudi navezovanje na očetovo partnerko poteka.

13.Pritožnica v pripombah na izvedensko mnenje ni navedla, da se izvedenki nista fokusirali na dogajanje med stikom oziroma, da sta ga zanemarili; kot že rečeno, po zaslišanju izvedenk na naroku 16. 3. 2023 pa tudi ni imela pripomb. Sicer pa, glede na vsebino podanega izvedenskega mnenja tudi ni moč zaključiti, da je tak očitek utemeljen. Ker je sodišče sledilo izvedenkama in ker se je glede dogajanj med samim stikom prepričalo tudi na podlagi drugih izvedenih dokazov, ni utemeljen niti očitek, usmerjen na sodišče. Lasten, dokazno nepodprt zaključek, predstavlja pritožbena navedba, da v primeru, ko sodne izvedenke od mld. A. A. pridobijo odgovor, da je "najbolj jezen v družini oče", to jasno kaže na to, kar predlagateljica že ves čas postopka poskuša dokazati sodišču, da so stiki za mld. obremenjujoči in v takšni obliki in količini niso v otrokovo največjo korist, in da je trditev, da se otrok počuti ob očetu varno, lahko vtem primeru zelo tvegana.

14.Zgolj s povzemanjem ugotovitev sodišča prve stopnje in izpostavljanjem dokazov in izpovedi obeh udeležencev pritožnica ne more ovreči pravilnega zaključka sodišča prve stopnje, da je potrebno upoštevati mnenje sodnih izvedenk, da stiki, kot so bili določeni s sodno poravnavo v osnovi bili dobro urejeni in da jih je potrebno spremeniti le v toliko, da se prilagodijo aktualnemu dogajanju in potrebam vseh udeležencev. Pri tem ne drži, da so se stiki spremenili le v tem, da se za prevzem angažira tretja oseba, določena s strani predlagateljice, saj je sodišče prve stopnje spremenilo način izvajanja stikov vsak torek, kakor tudi način izvajanja stikov po telefonu oziroma telekomunikacijah in stike med poletnimi počitnicami.

15.V zvezi s pritožbenimi navedbami predlagateljice, da je sodišče že s samo postavitvijo sodne izvedenke Č. Č., ki je pri primeru že sodelovala in enkrat že izdelala izvedeniško mnenje, vrglo na sprejeti sklep senco dvoma, pritožnica ne pojasni, kateri dopusten pritožbeni razlog s temi navedbami uveljavlja. Če s temi navedbami očita sodišču, da je bistveno kršilo določbe postopka, tega očitka ni moč presoditi, ker ni konkretiziran. Sodišče prve stopnje pa je po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno odločitev oprlo tudi na ugotovitve te izvedenke in pri tem tudi utemeljeno navedlo, da je lahko izvedenka zaradi zgoraj opisanega dejstva predhodnega sodelovanja v primeru (v zadevi III N 165/2019) lahko celostno na podlagi na novo izvedenih opravljenih predpisanih strokovnih testov in ob sodelovanju izvedenke psihiatrinje toliko bolj prepoznala dinamiko odnosov najprej staršev do otroka, otroka do staršev in staršev med seboj. Zgolj s pavšalno navedbo, da izvedenka kljub novim dokaznim predlogom s strani dr. D. D. in mnenj bolnišnice Vojnik ni spremenila mnenja, da so stiki, kot so bili določeni s sodno poravnavo (očitno mišljeno obseg stikov), v A. A. največjo korist, kar se je večkrat izkazalo, da temu ni tako, pritožnica ne more izpodbiti pravilne odločitve o angažiranju te izvedenke niti pravilnih odločitev sodišča, ki temeljijo na mnenju in izvidu te izvedenke.

16.Pritožnica ne pojasni, na katero odločitev v izpodbijanem sklepu se nanaša njen očitek, da sodišče ni upoštevalo dejstva o pravnomočni sodbi kazenskega sodišča v Ljubljani, ki je nasprotnega udeleženca spoznalo za krivega nasilja v družini, zato tudi te nekonkretizirane navedbe ni moč presoditi.

17.Pritožnica v pritožbi ni pojasnila, kateri pritožbeni razlog uveljavlja v zvezi z navedbami, da sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem direktorice vrtca ... in strokovne delavke CSD ..., zato tudi teh navedb ni moč presoditi. V kolikor s temi navedbami uveljavlja pritožbeni razlog nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, je ta očitek neutemeljen. Sodišče je, kot že obrazloženo, določene osebnostne specifike pri nasprotnem udeležencu pravilno ugotovilo in obrazložilo v 37. in nadaljnjih točkah izpodbijanega sklepa, a pravilno tudi sledilo izvedenkama, da njegove težave v duševnem zdravju doslej v odnosu do hčere niso predstavljale pomembnejše ovire (tč. 43.). Sodišče prve stopnje pa je tudi utemeljeno sledilo izvedenkama, da pri deklici ni zaznati duševnih posledic izpostavljenosti spolni zlorabi, in pravilno zaključilo, da je predlagateljica nasprotnemu udeležencu povsem neutemeljeno očitala spolno nasilje nad mld. A. A.

18.Nekonkretizirana je tudi pritožbena navedba, da se v samem sklepu sodišče ni opredelilo glede sankcij za neupoštevanje sprejetega sklepa sodišča. Sodišče lahko (in ne mora; 103. člen ZNP-1) v sklepu, s katerim odloči o otrokovih stikih, izreče tudi denarno kazen za primer, če starši ne ravnajo v skladu s tem sklepom. Sicer pa se odločba sodišča o stikih izvrši v skladu z določbami o izvršitvi odločbe o osebnih stikih v Zakonu o izvršbi in zavarovanju.

19.Po obrazloženem je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo oba predloga predlagateljice (tč. II. in III. izpodbijanega sklepa). Zaradi ugotovljenih spremenjenih razmer in koristi otroka pa je utemeljeno izdalo novo odločbo o stikih s starši.

20.Neutemeljen iz razlogov, ki so navedeni še v nadaljevanju, je tudi očitek predlagateljice, da je sam sklep v delih spisan nejasno in omogoča mahinacije pri sami izvedbi. Smiselno očitana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

21.Predlagateljica v pritožbi navaja, da dodeljeni stiki med tednom A. A. niso v največjo korist. Pritožbeno sodišče se z njo ne strinja. Kot je obrazložilo sodišče prve stopnje in pritožbeno ni izpodbijano, nasprotni udeleženec stikom, ki so bili tudi pred tem določeni ob torkih, ni oporekal zaradi prevzema otrok po vrtcu/šoli, pač pa le zaradi tega, ker je moral deklico v sredo zjutraj peljati nazaj. Ker pa je verjeti pritožnici, da bi nekoliko lažje zagotovila prihod tretje osebe na predajo v ..., je pritožbeno sodišče ob dejstvu, da je glede na sorazmerno kratek čas stika (od 15. oz. 16. ure do 18. ure), ocenilo, da je v največjo korist otroka, da mati A. A. ob 18.00 uri prevzame preko tretje z njene strani določene osebe pred Policijsko postajo ... (v nadaljevanju: PP ...) in ne Policijsko postajo Žalec (PP Žalec; o kraju prevzema več v nadaljevanju). Pritožbeno sodišče je prepričano, da bo v največjo korist otroka, če bo ta čas oče s hčerko preživel v ... in ne na vožnji iz ... v Celje in nazaj. Korist, ki jo ima otrok od tega, da je s staršem ves čas stika in stik dejavno izkoristi, namreč pretehta nad dejstvom, da bi sicer del tega časa bil namenjen prehajanju (vožnji) med krajem bivanja staršev daljše časovno obdobje. Da pa bodo prevozi v zvezi s tedenskim stikom in vikend stiki porazdeljeni med oba starša, je pritožbeno sodišče, upoštevaje tudi največjo korist otroka, ocenilo, da je primerno, da ob vikend stikih (tč. I/2 izreka izpodbijanega sklepa) mati ob 18. uri A. A. prevzame preko tretje z njene strani določene osebe pred PP Žalec (in ne, kot je odločilo sodišče, da oče preda A. A. ob 19. uri pred stanovanjskim blokom matere). Stiki ob torkih so, kljub temu, da jim, po oceni pritožbenega sodišča, neutemeljeno nasprotuje tudi predlagateljica, po oceni pritožbenega sodišča v največjo korist otroka, saj bo tako lahko oče imel bolj kontinuirano vez z otrokom. Ni moč slediti navedbam nasprotnega udeleženca, da zelo težko oziroma včasih sploh ne more zagotoviti pravočasnega prihoda v vrtec po A. A. A. A. lahko prevzame od 15. do 16. ure. Niti v postopku niti v pritožbi ne trdi, da stikov ob torkih sploh absolutno ne more imeti. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno za vsako vrsto stika pojasniti, v čem so spremenjene okoliščine, ki bi narekovale spremembo posamezne vrste stika. Ne drži niti, da o spremembah načina izvedbe stikov ni bilo izrecnega govora in da sodišče v okviru odprtega sojenja ni predstavilo strankam, kako vidi zadevo in o čem razmišlja, saj je sodišče postavilo izrecno vprašanje izvedenkama tudi o tem, kako naj potekajo stiki oziroma kakšen obseg izvajanja stikov s tistim od staršev, kateremu mld. A. A. ne bo zaupana v varstvo in vzgojo, bi bil deklici najbolj v korist, upoštevajoč vse konkretne okoliščine primera (vrtčevske in ostale obveznosti mld. A. A., službene in vse ostale obveznosti udeležencev postopka, razdalja med bivališči staršev, itd.), nanj sta izvedenki odgovorili v pisnem mnenju in nato o tem v zvezi s pripombami predlagateljice na izvedensko mnenje (nasprotni udeleženec ni podal pripomb na pisno izvedensko mnenje) bili tudi zaslišani; na naroku pa se je o tem tudi odkrito razpravljalo. Zato ni utemeljena pritožbena navedba nasprotnega udeleženca, da mu je bila kršena pravica do izjave in da je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

22.Stiki v času medletnih počitnic (jesenskih in zimskih) so jasno opredeljeni, zato ni moč slediti pritožbi predlagateljice, da naj se opredelijo bolj konkretno.

23.Ne drži pritožbena navedba predlagateljice, da režim, določen za poletne počitnice, mld. A. A. ni v največjo korist. Sodišče prve stopnje je utemeljeno glede poletnih počitnic sledilo izvedenkama, da lahko mld. A. A. glede na svojo starost in dejstvo, da so stiki med letom z očetom vsaj deloma okrnjeni, v času poletnih počitnic z očetom preživi več časa, in odločilo, da mld. A. A. preživi z očetom 16 dni v mesecu juliju in 16 dni v mesecu avgustu. Glede na to, da je ta odločitev podprta s strokovnim mnenjem izvedenk, predlagateljica ne more izpodbiti pravilnosti odločitve zgolj z izpostavljanjem okoliščine, da hčerka v letu 2022 ni zdržala enotedenskih počitnic, ki so bile predvidene za mesec julij in nato v enaki količini še za mesec avgust. Za primer, da bo mld. A. A. izražala stisko zaradi stikov, pa je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da ji morata starša omogočiti, da se stiki predčasno prekinejo. Sicer pa je glede teh stikov prvenstveno podana možnost staršem, da se do konca meseca maja jasno in določno o stikih med poletnimi počitnicami, ki običajno trajajo daljši čas in strnjeno, dogovorita sama. Pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da kljub temu, da je sodišče prve stopnje gornjo ″varovalko″ o možnosti predčasne prekinitve stikov določilo ob utemeljeni oceni, da obstaja velika možnost, da (tudi) tega ne bosta sposobna, pričakuje, da se bosta starša, ki vztrajno navajata, da znata prepoznati otrokove potrebe, razumsko in predvsem odgovorno o teh stikih v izogib nepotrebnim sporom, najprej sama dogovorila.

24.Predlagateljica izpodbija odločitev v sklepu o kraju predaje mld. A. A. in predlaga, da naj se v vseh primerih predaja izvaja pred PP .... Sodišče druge stopnje se že iz razlogov, ki jih je podalo v zvezi s stiki ob torkih in stikih vsaki drugi vikend, strinja s predlagateljico. Zato je tudi v tem delu pritožbi ugodilo in kraj predaje otroka spremenilo, tako da le ta ne poteka pred stanovanjskim blokom predlagateljice, pač pa pred PP .... Na ta način se bo namreč zagotovila največja korist otroka in tudi vseh, prisotnih ob predaji, glede na to, da je po podatkih v spisu ob predaji pred stanovanjskim blokom predlagateljice prihajalo do situacij, zaradi katerih je bil otrok v stiski. Ti razlogi po oceni pritožbenega sodišča pretehtajo v primerjavi z razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje, da bo s prestavitvijo prevzema stikov izpred PP ... /oziroma .../ na ta način A. A. prihranjeno presedanje iz avtomobila v avtomobil in pozne ure prihoda domov.

25.Sodišče prve stopnje v sklepu ni določilo, da se neizvedeni stiki nadomeščajo. Odločitev o tem, ali se stiki nadomeščajo, ni obvezna sestavina sklepa o stikih; prav tako ni obvezna sestavina sklepa, kakšne so posledice predčasnega prihoda starša, ki je upravičen do stikov z otrokom. Zato ni utemeljeno predlagateljičino opozorilo na pomanjkljivost sklepa, ker da se nikjer ne omenja, kakšne so posledice predčasnega prihoda nasprotnega udeleženca po otroka oz. kakšne v primeru, da po A. A. ne pride v s sklepom določenem času. Razumsko in življenjsko je pričakovati od predlagateljice, da bo že zaradi tega, ker mora nasprotni udeleženec priti po A. A. iz Celja, zaradi česar lahko pride zaradi morebitnih zastojev na cesti do zamude, počakala s hčerko do prihoda nasprotnega udeleženca ob hkratnem pričakovanju, da bo nasprotni udeleženec takoj ob nastanku razlogov za zamudo sporočil predlagateljici o morebitni zamudi. Življenjsko gledano pa je pretiran predlog predlagateljice, da naj se nasprotni udeleženec zaveže k temu, da mora vsako odsotnost od stika javiti vsaj en dan pred predvidenim stikom z A. A. oz. najkasneje do 10. ure na dan stika, saj lahko razlog za odpadel stik nastane kasneje. Glede na obrazloženo tudi ni utemeljen predlagateljičin predlog, da se sklep dopolni z odločitvijo, da se v primeru vikend stika, ko oče ne pride po A. A. , postopa na način, da stik za ta vikend odpade in se ga ne nadomešča oz. se ga s strani nasprotnega udeleženca ne more zahtevati v soboto ali nedeljo, prav tako naj isto velja tudi za čas počitnic. Predlagateljica ni dolžna (lahko pa to stori) nasprotnemu udeležencu, ki na stik ne pride, omogočiti predajo otroka na kakšen drug dan. Prav tako ni dolžna otroka očetu predati pred časom, ki je določen za začetek stika.

26.Ne drži navedba nasprotnega udeleženca v pritožbi, da je sodišče prve stopnje v točki 10 dejansko ukinilo telefonski stik, saj je odločilo, da se stiki po telefonu izvajajo, a zgolj in samo na željo in zahtevo mld. A. A., pri čemer sta starša dolžna omogočiti, da se z vsakim staršem pogovarja brez navzočnosti drugega starša. Sodišče prve stopnje je pri tej odločitvi povsem upravičeno sledilo izvedenkama, ki sta glede na visoko konfliktnost pri stikih po telefonu oz. telekomunikacijah ocenili, da je potrebno te stike prekiniti, vsaj dokler se odnosi med staršema ne umirijo, saj je zaradi visoke konfliktnosti pri teh stikih mld. A. A. izpostavljena prevelikemu stresu in stiski. Ob obrazloženem se pritožbeno sodišče ne strinja s pritožnikovimi navedbami, ki so navedene v povzetku njegove pritožbe. Tudi ne drži očitek, da je sodišče slabo možnost komunikacije med staršema upoštevalo pri predaji deklice s posredovanjem tretje osebe, ne pa tudi pri možnosti telefonskih klicev, saj je življenjsko nerealno pričakovati, da bi bila, kot je bilo doslej določeno, ob vsakokratnem stiku po telefonu, prisotna tretja oseba.

27.Po obrazloženem je pritožbama delno ugodilo in odločitev o stikih (točka I/1 izreka izpodbijanega sklepa) ob pravilni uporabi materialnega prava delno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), kot je zgoraj obrazloženo in izhaja iz izreka tega sklepa, sicer pa je pritožbi zavrnilo in v še izpodbijanih in nespremenjenih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 141

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.