Jedro

Dolžnik ni določno navedel računov, katerih plačilo naj bi bilo odloženo in tudi ni postavil nobenih konkretnih ugovornih trditev v zvezi z dogovorom na katerega se sklicuje. Predlagal je sicer dokaz z zaslišanjem obeh direktorjev, vendar dokazov, na podlagi katerih bi se šele ugotavljala dejstva, ki jih dolžnik v ugovoru ne kritizira naše civilno pravno pravo ne pozna. Glede na to, da je upnik predlogu za izvršbo priložil račune, iz katerih je razvidna specifikacija opravljenih storitev, bi moral dolžnik konkretizirati tudi svojo ugovorno navedbo, "da se nekateri računi nanašajo na storitve, ki jih upnik ni opravil", s pojasnilom za katere račune in katere storitve gre. Dolžnikovega ugovora zato ni moč šteti za obrazloženega.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 29.02.2000 spremeni tako, da se ugovor z dne 16.02.2000 zavrne.

Dolžnik je dolžan upniku v roku 8 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 50.553,80 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o ugovoru dolžnika tako, da je sklep o izvršbi opr. št. Ig 2000/00457 z dne 03.02.2000, v drugi točki izreka razveljavilo, in odločanje o zahtevku in stroških odstopilo pravdnemu sodišču. Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil iz razloga napačne uporabe materialnega prava in sicer določila 53. in 54. člena ZIZ, saj je ugovor dolžnika pavšalen in neobrazložen. Navedel je, da z dolžnikom ni nikoli sklenil dogovora o tem, da preneha opravljati storitve in da se s plačilom nekaterih računov počaka dokler najemniki dolžnika ne plačajo njegovih faktur za opravljene storitve.

Ker dogovor ni bil sklenjen, ne more predložiti nobenega dokaza.

Pritožba je utemeljena.

Dolžnik je ugovarjal sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 03.02.2000 iz razloga, ker naj bi bilo z upnikom dogovorjeno, da ta preneha opravljati storitve in da se s plačilom nekaterih računov počaka, dokler dolžnik ne dobi od svojih najemnikov plačane fakture za opravljene storitve. Navedel je tudi, da se nekateri računi nanašajo na storitve, ki jih upnik ni opravil. V potrditev svojih navedb pa je predlagal dokaz z zaslišanjem strank (obeh direktorjev).

Upnik je v pritožbi utemeljeno opozoril, da navedbe dolžnika ne predstavljajo obrazloženega ugovora v smislu 2. odst. 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanu ZIZ) v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ, po katerem mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, saj se sicer ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik ni določno navedel računov, katerih plačilo naj bi bilo odloženo, in tudi ni postavil nobenih konkretnih ugovornih trditev v zvezi z dogovorom, na katerega se sklicuje. Predlagal je sicer dokaz z zaslišanjem obeh direktorjev, vendar dokazov, na podlagi katerih bi se šele ugotavljala dejstva, ki jih dolžnik v ugovoru ne konkretizira, naše civilno procesno pravo ne pozna. Glede na to, da je upnik predlogu za izvršbo priložil račune, iz katerih je razvidna specifikacija opravljenih storitev, bi moral dolžnik konkretizirati tudi svojo ugovorno navedbo, "da se nakateri računi nanašajo na storitve, ki jih upnik ni opravil", s pojasnilom za katere račune in katere storitve gre. Zato dolžnikovega ugovora ni moč šteti za obrazloženega v smislu 2. odst. 53. člena. Tak ugovor pa je, kot je bilo že zapisano, neutemeljen.

Glede na to, da je sodišče prve stopnje o neobrazloženem (in zato neutemeljenem) ugovoru napačno odločilo po 2. odst. 62. člena ZIZ, je bilo potrebno pritožbi upnika ugoditi in odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju - ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek o stroških temelji na 2. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožbeno sodišče je upniku v skladu z veljavno odvetniško tarifo (v nadaljevanju O.T.) in Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) priznalo naslednje potrebne stroške (5. odst. 38. člena ZIZ): za sestavo pritožbe 250 točk (4. odst. tar. št. 21 O.T.), kar ob vrednosti točke 87,40 SIT znaša 21.850,00 SIT, za konferenco s stranko 50 točk (točka 1a tar. št. 33 O.T.), kar ob vrednosti točke 87,40 SIT znaša 4.370,00 SIT in za povračilo plačane sodne takse (tar. št. 3/2 v zvezi z 2/3 in 1/1 ZST) znesek v višini 24.333,80 SIT. Skupni znesek odmerjenih stroškov je razviden iz izreka tega sklepa.