Jedro

V veljavnih predpisih ni podlage za izrek ukrepa vrnitve cen na določeno raven.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiškega tržnega inšpektorata z dne 24.8.1993.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo prvostopnega tržnega inšpektorja, s katero je bilo tožeči stranki naloženo, da je dolžna oblikovati drobnoprodajne cene pšenične moke in pšeničnega kruha na ravni, ki so se v skladu s predpisi oblikovale in uporabljale na tržišču na dan 1.6.1993. V obrazložitvi svoje odločbe tožena stranka navaja, da je bilo pri pregledu poslovanja ugotovljeno, da je tožeča stranka zaračunavala višje cene, kot so bile določene z uredbo o določitvi najvišji cen moke in kruha (Uradni list RS, št.34/93), ki jo je Vlada Republike Slovenije izdala na podlagi 5. člena zakona o cenah (Uradni list RS, št.1/91-I). Zato je v določbi 70. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št.24/79, 12/82, 39/85, 37/87, 18/88) tržni inšpektor imel podlago za izdajo odločbe, s katero je tožeči stranki naložil odpravo ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da prodaja blago svojim kupcem po cenah, ki jih določajo proizvajalne organizacije, ter da citirana uredba vlade ne velja za trgovske organizacije. Niti po določilih zakona o tržni inšpekciji, niti po določilih zakona o cenah, ne more tržni inšpektor glede cen izdajati nobenih upravnih odločb. Tožena stranka je kršila določbe 2. odstavka 245. člena zakona o splošnem upravnem postopku, ker ni presodila pritožbenih navedb. Določba 70. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SRS ter o republiških upravnih organih (ZSDUIS), na katero se sklicuje tožena stranka, le na spošno pooblašča tržnega inšpektorja, vendar je pri tem potrebno upoštevati še specialni predpis za posamezno inšpekcijsko področje. Določba 4. člena zakona o tržni inšpekciji pa ne daje tržnemu inšpektorju pravice izdajati kakršnekoli upravne odločbe s področja cen. Izpodbijana odločba je nezakonita, ker tožena stranka ne upošteva vseh predpisov in tudi ne sodne prakse. Tožeča stranka predlaga odpravo izpodbijane odločbe ter vračilo odvzete pridobljene premoženjske koristi, če bi prišlo v upravnem postopku do eventualne izvršbe odločbe organa prve stopnje. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise v tej zadevi, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Stališče tožeče stranke, da citirana uredba o določitvi najvišjih cen moke in kruha velja samo za proizvajalne in ne tudi za trgovske organizacije, nima podlage ne v tej uredbi in tudi ne v zakonu o cenah. Zato, po mnenju sodišča, to stališče ni sprejemljivo. Pravilno pa je stališče, da tožena stranka izpodbijane odločbe ni mogla opreti samo na določbe zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih. Po mnenju sodišča navedeni zakon ne pooblašča tržnega inšpektorja, da stranki naloži vrnitev cen na določeno raven, če pri izvajanju inšpekcijskega nadzora ugotovi, da so cene oblikovane v nasprotju s predpisi o cenah. Ta zakon v 70. členu le na splošno ureja pravice in dolžnosti inšpektorja pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva, ne vsebuje pa materialne podlage za odrejanje posameznih vrst inšpekcijskih ukrepov. Tudi veljavni zakon o cenah (ZCen) nima določb, ki bi urejale inšpekcijske ukrepe na področju cen. Zakon o tržni inšpekciji (Uradni list SRS, št. 27/74 - ZTI) daje sicer tržnemu inšpektorju določena pooblastila v zvezi s kontrolo cen (vložitev ovadbe zaradi kaznivega ravnaja ter predlog pristojnemu organu, da storilcu odvzame protipravno premoženjsko korist), vendar tudi v tem zakonu ni podlage za izrek ukrepa, ki je predmet tega upravnega spora.

Iz navedenih razlogov je, po presoji sodišča, odločba prvostopnega inšpektorja nezakonita in je zato nezakonita tudi izpodbijana odločba tožene stranke. Ker v izpodbijani odločbi ni bil pravilno uporabljen zakon, je sodišče moralo na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih tožbi ugoditi in odpraviti izpodbijano odločbo. Predloga tožeče stranke glede vračila odvzete pridobljene premoženjske koristi sodišče ni obravnavalo, ker ni predmet tega upravnega spora. Premoženjska korist, pridobljena s kršitvijo prepisa o cenah, se namreč lahko odvzame le z odločbo sodnika za prekrške. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št.1/91-I).