Jedro

V primeru, ko se sodišče ne odzove v zadostni meri na dejanske trditve in pravna naziranja strank, lahko takšno ravnanje predstavlja kršitev strankine pravice do izjave in s tem absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma 22. člena Ustave Republike Slovenije.

V primeru, da bi sodišče presodilo, da je določilo 4. odstavka 8. člena Splošnih pogojev nično, bo tožnik imel možnost dokazati, da dejstvo, da ni bil pripet z varnostnim pasom, ni v vzročni zvezi z nastalo škodo. Če mu bo to uspelo, bo upravičen do nezmanjšanega zneska zavarovalnine. Gre torej za materialnopravno pomembno vprašanje. Stališče o ničnosti te določbe pa tudi ni očitno neutemeljeno. To izhaja že iz dejstva, da je sodna praksa o tem vprašanju različna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v točki II izreka glede zahtevka za plačilo 1.536,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 3. 2011 dalje do plačila ter točki III izreka, ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik je zahteval plačilo zavarovalnine na podlagi zavarovalne police življenjskega zavarovanja z dodatnim nezgodnim zavarovanjem. Poškodoval se je kot sopotnik v prometni nesreči. Ob nezgodi ni bil pripet z varnostnim pasom.

Sodišče prve stopnje je zahtevku delno ugodilo in toženki naložilo, da tožniku plača 440,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 3. 2011 do plačila. V presežku (za znesek 5.362,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 3. 2011 do plačila) je zahtevek zavrnilo. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Tožnik je zoper sodbo vložil pravočasno pritožbo. Zavrnilni del odločitve izpodbija le delno. Predlaga spremembo odločitve tako, da bo tožbenemu zahtevku ugodeno še za znesek 1.536,62 EUR s pripadki, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Opozarja, da je na podlagi 121. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) uveljavljal ničnost 8. člena splošnih pogojev. Določilo, ki po razlagi sodišča prve stopnje ne dopušča izpodbijanja domneve vzročne zveze med nepripetostjo z varnostnim pasom in poškodbami, je nepravično in pretirano strogo za zavarovanca. Postavlja ga v drugačen položaj kot ga ima tisti zavarovanec, ki je poškodbe utrpel v posledici alkoholiziranosti. Takšna določba ni skladna z namenom pogodbe in dobrimi poslovnimi običaji. Sodišče se do zatrjevane ničnosti ni opredelilo in je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka.

Določba je po mnenju pritožnika nejasna in bi jo bilo treba razlagati v korist druge stranke. Pogodbena domneva je določena le za primer, če se ne dokaže drugače. V konkretnem primeru pa je tožnik to dokazal. Nepravilna je tudi odločitev o stroških postopka. Opozarja, da je sodišče postavilo kar tri sodne izvedence in da zgolj ti stroški znašajo 1.112,12 EUR. O stroških sodišče sploh ni odločilo.

3. Pristojnost za odločanje v tej zadevi je bila s Višjega sodišča v Mariboru prenesena na Višje sodišče v Ljubljani s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Su 761/2016 z dne 6. 4. 2016. 4. Pritožba je utemeljena.

5. V primeru, ko se sodišče ne odzove v zadostni meri na dejanske trditve in pravna naziranja strank, lahko takšno ravnanje predstavlja kršitev strankine pravice do izjave iz 5. člena ZPP in s tem absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma 22. člena Ustave Republike Slovenije. Stranki je v postopku zagotovljena pravica do kontradiktornega postopka, ki pa ni izčrpana že z možnostjo postavljanja trditev in dokaznih predlogov ter dopustitvijo opredelitve do trditev nasprotne stranke, do izvedenih dokazov ter pravnih vprašanj, ki so pomembna za odločitev v zadevi, pač pa šele, ko sodišče vse navedbe stranke vključno z njenimi pravnimi stališči, vzame na znanje, pretehta njihovo relevantnost in se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli.(1) Strankina pravica do izjave pa sodišču ne nalaga opredelitve do navedb, ki so pravno povsem nepomembne ali očitno neutemeljene.(2)

6. Po pregledu izpodbijane odločbe je očitno, da se sodišče prve stopnje ni konkretno opredelilo do stališča pritožnika, da je četrti odstavek 8. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb (priloga B 9, v nadaljevanju: Splošni pogoji) nepravičen in pretirano strog za zavarovanca in ga postavlja v drugačen položaj z zavarovancem, ki je poškodbe utrpel v posledici alkoholiziranosti ter zato tudi neskladen z namenom pogodbe in dobrimi poslovnimi običaji. Vendar pa zgolj to za kršitev ne zadostuje. Potrebno je presoditi še to, ali je pravno stališče pritožnika tako nepomembno ali očitno neutemeljeno, da njegov spregled ne predstavlja posega v njegovo pravico do izjave.

7. V primeru, da bi sodišče presodilo, da je določilo 4. odstavka 8. člena Splošnih pogojev nično, bo tožnik imel možnost dokazati, da dejstvo, da ni bil pripet z varnostnim pasom, ni v vzročni zvezi z nastalo škodo. Če mu bo to uspelo, bo upravičen do nezmanjšanega zneska zavarovalnine. Gre torej za materialnopravno pomembno vprašanje. Stališče o ničnosti te določbe pa tudi ni očitno neutemeljeno. To izhaja že iz dejstva, da je sodna praksa o tem vprašanju različna.(3) O tem, ali je mogoče izpodbijati vzročno zvezo med dejstvom, katerega posledica je izguba zavarovalnih pravic in nastankom škode v primerih, ko gre za prostovoljno zavarovanje, ne glede na določila Splošnih pogojev zavarovanja, pa je Vrhovno sodišče Republike Slovenije dopustilo tudi revizijo (II DoR 287/2015), ki še ni rešena.

8. Sodišče prve stopnje bi se zato do pravnega naziranja pritožnika moralo opredeliti. Ker tega ni storilo, je poseglo v njegovo pravico do izjave, izpodbijana sodba pa je obremenjena s kršitvijo po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. To je pritožbenemu sodišču na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP narekovalo razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje. Zaradi narave kršitve namreč le-te na pritožbeni stopnji ni mogoče odpraviti.

9. O ostalih pritožbenih navedbah se pritožbeno sodišče ne izjavlja, saj niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ima podlago v četrtem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Odločba Ustavnega sodišča Up-822/13 in Up 819/2013. Op. št. (2): Odločba Ustavnega sodišča Up 373/97. Op. št. (3): Primerjaj na primer odločbo VSL II Cp 486/2010 in VSL II Cp 1554/2015, drugače v odločbi VSL III Cp 1077/2009.