Jedro

Vsa revizijsko nanizana in pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (370/3 ZPP), so tudi po oceni revizijskega sodišča ustrezno in pravilno ločeno ob odmeri odškodnin za vsako izmed oblik nepremoženjske škode upoštevana že v pravnomočni sodbi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik se je 9.8.1998 telesno poškodoval v prometni nesreči, ki jo je povzročil zavarovanec tožene zavarovalnice, zaradi česar mu je sodišče prve stopnje prisodilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 3.200.000 SIT (2.000.000 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, 200.000 SIT za strah, 100.000 za duševne bolečine zaradi skaženosti in 900.000 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti), pritožbeno sodišče pa je odškodnino za nepremoženjsko škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zvišalo za 300.000 SIT in tako tožniku prisodilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 3.500.000 SIT.

Revizijo je tožeča stranka vložila glede višine prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker višje sodišče ni odločalo o delu tožnikove pritožbe, ki se nanaša na plačilo odškodnine za doslej prestane in bodoče duševne bolečine zaradi skaženosti. Za sleherno od ugotovljenih oblik nepremoženjske škode bi mu morala biti po njegovem mnenju priznana odškodnina v višini posamično terjanih zneskov, ki v celoti ustrezajo teži poškodbe in ugotovljenim posledicam. Sicer pa tožnik v reviziji ponovno niza ločeno po posamičnih oblikah nepremoženjske škode vse tiste okoliščine, ki ga po njegovem mnenju upravičujejo do odškodnin zanje v celotnih zahtevanih zneskih in ki jih sodišče druge stopnje ni v zadostni meri upoštevalo. Izpodbija tudi zavrnilni del sodbe za plačilo zakonskih zamudnih obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo. Predlaga spremembo sodbe sodišča druge stopnje tako, da se prisodi še nadaljnja odškodnina v višini 1.800.000 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter zamudne obresti od celotne prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo od 1.4.1999 do 31.12.2001. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 do 43/06) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Uveljavljan revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni podan, saj je iz pravdnega spisa razvidno, da je Višje sodišče v Celju dne 26.1.2006 z dopolnilno sodbo pod opr. št. Cp 1122/2004-44 odločilo tudi glede pritožbe tožeče stranke zoper odločitev prvostopenjskega sodišča glede priznanja odškodnine za nepremoženjsko škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti.

Uveljavljan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo o obsegu tožniku pripadajočih denarnih odškodnin za posamične izmed oblik nepremoženjske škode slednji utemeljuje s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi ga po njegovem mnenju upravičevale do odškodnin zanje v celotnih terjanih zneskih. Tak način uveljavljanja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava je neutemeljen čim se izkaže, da so bila vsa tista revizijsko nanizana in pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (tretji odstavek 370. člena ZPP), tudi po oceni revizijskega sodišča ustrezno in pravilno ločeno ob odmeri odškodnin za vsako izmed oblik nepremoženjske škode upoštevana že v pravnomočni sodbi. Načelo individualizacije višine odškodnin mora biti vselej upoštevano tudi tako, da odmera odškodnin ni le odraz oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Da je bilo to načelo ob odmeri odškodnine tožniku pravilno upoštevano, pokaže njena primerjava s prisojenimi odškodninami v tožnikovemu podobnih primerih. Rezultat te primerjave namreč potrjuje primerno umeščenost tožniku pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za tako škodo. S pravnomočno sodbo je bilo namreč ugotovljeno, da je tožnik v škodnem dogodku utrpel zlom čolnička v desnem zapestju, sudeckovo poškodbeno reakcijo, raztrganinsko udarninske rane na čelu na levi strani, udarnino in odrgnine desnega kolena, desne goleni in desnega stopala, zvin v desnem gležnju, odlom-odkrušenje petnice na odmaknjenem sklepnem delu petnice desno in podan je bil sum za poko v hamatumu - kavljasti kosti. Višina odmerjene odškodnine temelji na ugotovitvah v izvedenskem mnenju dr. R. P., izpovedbi tožnika zaslišanega kot stranke v postopku ter medicinski dokumentaciji, pri čemer je sodišče upoštevalo in pravilno pravno ovrednotilo tako bolečinsko obdobje, prestane neugodnosti v času zdravljenja, trajanje in intenziteto prestanega strahu, izvedensko ocenjeno zmanjšanje življenjske aktivnosti, starost tožnika ob času škodnega dogodka, mesto nahajanja in izraženost brazgotin, kot vsa ostala dejstva, ki jih revizija ponovno izpostavlja.

Revidentovo zavzemanje za priznanje zakonskih zamudnih obresti od dosojene odškodnine za nepremoženjsko škodo od 1.4.1999 do 31.12.2001 je neutemeljeno. Sodišče ugotavlja, da je bilo materialno pravo s strani sodišča druge stopnje uporabljeno pravilno, v skladu z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, objavljenim v Pravnih mnenjih I/2002. Ker niso podani ne razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba revizijo tožene stranke na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.