Jedro

Zahteva za vrnitev spornega premoženja v naravi v smislu prvega odstavka 2. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen ni pravica, izražena v denarni vrednosti, zato dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v takem primeru ne pride v poštev. Trditveno in dokazno breme za izkazovanje pogoja odstopa od sodne prakse v zvezi z dovoljenostjo revizije je na revidentu.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je tožeča stranka po odvetniku dne 16. 3. 2009 vložila revizijo. Navaja, da ji je tožena stranka za premoženje, zaplenjeno njenemu pravnemu predniku, priznala odškodnino v znesku 54.944,84 EUR, kar presega vrednost iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja tudi, da odločitev sodišča prve stopnje glede vprašanja, pomembnega za odločitev, odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Priglaša stroške postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo tožeča stranka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23. 4. 2008. Z navedeno odločbo je tožena stranka med drugim odločila, da se del stanovanjske stavbe, ki v naravi predstavlja poslovni prostor v pritličju stavbe v izmeri 120 m², določi odškodnina v obveznicah Slovenske odškodninske družbe (v nadaljevanju SOD) v višini 107.462,77 DEM oziroma 54.944,84 EUR.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009 in Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se revidenta sklicujeta, je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni določbi dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 EUR.

6. Tožeča stranka se glede dovoljenosti revizije sklicuje na znesek odškodnine v obliki obveznic SOD, ki ji je bil priznan z izpodbijano odločbo. Po presoji Vrhovnega sodišča pa v tej zadevi niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj pravica stranke, ki je predmet izpodbijana v tej zadevi ni izražena z denarno vrednostjo. Tožeča stranka namreč z obravnavano revizijo izpodbija odločitev o njeni zahtevi za vrnitev spornega premoženja v naravi v smislu prvega odstavka 2. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen. To pa ni pravica izražena v denarni vrednosti, zato se tožeča stranka neutemeljeno sklicuje na znesek odškodnine v obliki obveznic SOD.

7. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se revidenta tudi sklicujeta, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z določbo četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se po določbi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

Če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, pa mora skladno z določbo petega odstavka 367.b člena ZPP navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti.

8. V obravnavani zadevi tožeča stranka navaja, da odločitev sodišča prve stopnje odstopa od stališča, ki ga je Vrhovno sodišče sprejelo s sodbo I Up 975/2005 z dne 14. 3. 2007, in sicer, da sporazum o izločitvi sredstev predstavlja sporazum o zavarovanju denacionalizacijskih zahtevkov za vračanje premoženja v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij in ima enake učinke kot pravnomočna začasna odredba po 10. in 11. členu oziroma 15. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij - ZLPP. Po presoji Vrhovnega sodišča v tej zadevi ne gre za zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, saj iz sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi sodišče sprejelo stališče, ki bi bilo nasprotno navedenemu stališču Vrhovnega sodišča. Sodišče prve stopnje je namreč presodilo, da dopisa družbe A.A. z dne 13. 2. 1995 ni mogoče šteti za sporazum v smislu 15. člena ZLPP, zaradi česar tudi ne more imeti učinkov takšnega sporazuma. Glede na navedeno o dločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi ne odstopa od stališča Vrhovnega sodišča, na katerega se sklicuje tožeča stranka. Zato niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Glede na to da tožeča stranka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 10. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, tožeča stranka na podlagi določb prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.