Jedro

Zatrjevana pristranost ni neposreden razlog za delegacijo sodišča. Ni namreč mogoče zatrjevati pristranosti sodišča, ampak samo posameznih sodnikov. Instrument za preprečitev vpliva pristranosti sodnika na odločanje je izločitev. Šele če pristojno sodišče zaradi izločitve ne more presojati v določeni zadevi, pride v poštev delegacija po 67. čl. ZPP.

Izrek

Predlog za delegacijo drugega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

Predlagatelj v svojem predlogu za delegacijo drugega sodišča z dne 22.4.1994 izčrpno opisuje potek postopkov, ki jih vodi proti V.P. in ona proti njemu. Poudarja, da v nobenem postopku ni imel uspeha. Navaja razloge, s katerimi je uveljavljal svoje zahtevke in ugovore, in dokazuje, da jih Temeljno sodišče v ..., enota v ..., kjer so tekli vsi postopki, neutemeljeno ni upoštevalo. Posebej podrobno opisuje spor glede prostorov ... Izraža prepričanje, da je sodišče pristransko v korist V.P. in da pri Temeljnem sodišču v ... ne more doseči pravilnega in zakonitega obravnavanja ter odločitve. Zato predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije določi drugo sodišče izven območja Višjega sodišča v Kopru, da odloči o vseh sporih med njim in njegovo bivšo ženo V.P. Predlaga še, da vrhovno sodišče pregleda spise Temeljnega sodišča v ..., enote v ... opr. št. P 560/88, N 58/89, P 141/92, P 545/89, P 56/93, P 99/93, P 611/89, K 33/93, I 1398/89, I 129/90 in I 129/92. Predlog ni utemeljen.

Iz predlagateljevih navedb izhaja njegova prizadetost zaradi neuspeha v številnih postopkih, ki tečejo med njim in njegovo razvezano ženo. Neuspeh v postopkih pripisuje pristranosti sodišča. Ne navaja pa nobenih razlogov, ki bi utemeljevali njegov predlog za delegacijo drugega sodišča. Podlaga za odločitev o predlogu za delegacijo so določbe 67., 68. in 69. čl. ZPP. Na 67. in 69. čl. ZPP se predlagatelj ne sklicuje in tudi ne navaja okoliščin v zvezi s tema določbama. Uvodoma se sklicuje na 68. čl. ZPP, v predlogu pa očitno pomotoma na 34. čl. ZPP, ki določa pristojnost bivšega zveznega sodišča in ki v tej zadevi ne pride v poštev.

Vrhovno sodišče postopa po 68. čl. ZPP, kadar so za to podani razlogi smotrnosti. Odločilno je, da bi se pri drugem sodišču laže opravil postopek. Predlagateljevo prepričanje o pristranosti sodišča ni razlog te vrste. Z delegacijo drugega sodišča bi bil postopek za stranki in za drugo sodišče manj ekonomičen. Zatrjevana pristranost tudi sicer ni neposreden razlog za delegacijo sodišča. Ni namreč mogoče zatrjevati pristranosti sodišča, ampak le določenih sodnikov. Instrument za preprečitev vpliva pristranosti sodnika na odločanje je izločitev. Šele če pristojno sodišče zaradi izločitve ne more postopati v določeni zadevi, pride v poštev delegacija po 67. čl. ZPP. Ta primer pa ni podan. Predlagatelj je izločeval sodnike Temeljnega sodišča v ..., vendar s tem ni uspel. Glede na določbo 5. odst. 74. čl. ima možnost to uveljavljati v pritožbi zoper odločitev o glavni stvari, za odločitev o predlogu za delegacijo pa ta okoliščina nima pomena.

Na podlagi okoliščin, ki jih navaja predlagatelj v svojem predlogu, ni mogoče sklepati, da bi bil prenos pristojnosti na drugo sodišče smotrn. Razlogi, ki jih navaja so taki, da se lahko nanašajo na katerokoli stranko in katero koli sodišče; nič pa ni navedenega o tem, kaj naj bi bil razlog za zatrjevano diskriminacijo predlagatelja pri Temeljnem sodišču v ... in kaj naj bi se s prenosom pristojnosti na drugo sodišče spremenilo. Opisan je samo potek zadev, ki je po predlagateljevem mnenju neugoden, niso pa navedena nobena dejstva, zaradi katerih bi bilo mogoče šteti, da je nesmotrno, da se predlagateljevi postopki vodijo pri Temeljnem sodišču v ... in kar bi bilo drugače, če bi se postopki vodili pri drugem sodišču. Predlagatelj uveljavlja prenos pristojnosti glede vseh postopkov, ki jih vodi z V.P. O delagaciji pa je mogoče odločiti samo glede posamezne zadeve (68. čl. ZPP). Določba 68. čl. ZPP, ki govori o prenosu pristojnosti v posamezni zadevi, sicer ni ovira, da se ne bi odločalo tudi o več zadevah, ki pa morajo biti posamično opredeljene in za katere je izkazan za vsako obstoj upoštevnih razlogov. Zato je vrhovno sodišče odločalo o tistih zadevah, navedenih v uvodu tega sklepa, za katere je na podlagi poročila Temeljnega sodišča v ..., enote v ... opr.št. I R .../93 z dne 25.10.1994 ugotovilo, da tečejo med predlagateljem in V.P. in še niso pravnomočno končane. Tako je ravnalo, da je lahko obravnavalo predlog, ki kljub sklepu Temeljnega sodišča v ..., enote v ... opr. št. I R .../93 z dne 14.2.1994, ni določno opredelil, na katero posamezno zadevo se nanaša.