Jedro

Vprašanje preskrbljenosti zakonca je treba obravnavati kot vprašanje trajne (popolne) preskrbljenosti. Upoštevati je potrebno tisto raven zadovoljevanja življenjskih potreb, ki ustreza materialnim možnostim, katere sta zakonca imela v času zakonske skupnosti in kakršne bi lahko imela tudi vnaprej, če bi zakonska zveza ne bila razvezana.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče preve stopnje je z obravnavano sodbo zavrnilo tožničin zahtevek, postavljen v razvezni tožbi v tej pravdi, da ji je toženec dolžan od 1.3.1990 dalje plačevati preživnino. Odločitev je utemeljilo s tem, da tožnica ni niti delno nepreskrbljena, ker ji njena pokojnina zadošča za kritje stroškov preživljanja na tisti ravni, na kateri bi ga zagotavljala, če bi njena zakonska zveza s tožencem še trajala.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničino pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prve stopnje, ker je sprejelo dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje in potrdilo njegovi pravni presoji.

Zoper to pravnomočno sodbi sodišča druge stopnje je tožnica vložila pravočasno revizijo, s katero uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe z ugotovitvijo zahtevku ali pa razveljavitev sodb obeh stopenj in novo sojenje na prvi stopnji.

Toženec je na vročeno revizijo (člen 390 ZPP) odgovoril in meni, da ni utemeljena, medtem ko se Javni tožilec Republike Slovenije o reviziji ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne (člen 386 ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke člena 354.2 ZPP v pravdi ni bilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se obravnavajo le na konkretne revizijske razloge, teh pa tožničina revizija nima, čeprav formalno navaja ta revizijski razlog.

Revizijska graja uporabe materialnega prava ni utemeljena. Po določbi 81. člena ZZZDR (zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list SRS 4/89, prečiščeno besedilo) se ob razvezi zakonske zveze lahko prisodi v breme drugega zakonca preživnina nepreskrbljenemu zakoncu, ki nima sredstev za življenje in je nesposoben za delo ali je nezaposlen in se ne more zaposliti. Ta zakonska določba daje pravico do preživnine tudi delno nepreskrbljenemu zakoncu, ki nima zadostnih sredstev za življenje. Vprašanje preskrbljenosti je treba obravnavati kot vprašanje trajne (popolne) preskrbljenosti. Upoštevati je potrebno tisto raven zadovoljevanja življenskih potreb, ki ustreza materialnim možnostim, katere sta imela v času zakonske skupnosti in kakršne bi lahko imela tudi vnaprej, če bi zakonska zveza ne bila razvezana. Sodišči prve in druge stopnje sta glede tega zadnjega pravilno upoštevali tisto spremembo okoliščin, do katere je sicer prišlo po prenehanju zakonske skupnosti (skupnega življenja), vendar v času, za katerega tožnica zahteva preživnino, in pred odločitvijo sodišča - namreč toženčevo upokojitev (s posledico manjših dohodkov) in poslabšanje njegovega zdravja (s posledico manjše pridobitne in s tem preživninske sposobnosti). Dejstva, ki so v sodbah prve in druge stopnje podrobno ugotovljena in za katerih ponavljanje v tej revizijski sodbi ni nobene potrebe, so narekovala presojo, da nadaljevano življenje v skupnosti s tožencem tožnici ne bi zagotavljalo višje ravni zadovoljevanja življenjskih potreb, kakor pa si jo lahko po razvezi sama zagotavlja s svojo pokojnino. Ta pokojnina ji po ugotovitvah izpodbijane sodbe zadošča za skromno preživljanje. Za toženca pa je ugotovljeno, da tudi on svojo pokojnino porabi za sprotno preživljanje. Pravilna je torej presoja, na kateri temelji izpodbijana sodba, da je tožnica z lastnimi dohodki (pokojnino) preskrbljena, da torej sama razpolaga z zadostnimi sredstvi za (sicer skromno) preživljanje in da je ni mogoče šteti niti za delo nepreskrbljenega razvezanega zakonca v smislu 81. člena ZZZDR.

S podrobnejšimi revizijskimi razlogi se ni potrebno ukvarjati, ker pomenijo bodisi navajanje dejstev, ki v izpodbijani sodbi niso bila ugotovljena, ali pa nezadovoljstvo z ugotovljenimi dejstvi, torej nedovoljen (člen 385.3 ZPP) revizijski poskus izpodbijanja dejanske podlage pravnomočne sodbe. Glede na to, da je bilo v tej pravdi že enkrat odločeno na revizijski stopnji (sklep II Ips 688/90 z dne 10.1.1991), ni odveč dodati k dosedanjim razlogom: Sodišči prve in druge stopnje sta v ponovljenem postopku upoštevali materialnopravna izhodišča odločanja o preživnini ob razvezi zakonske zveze, na katera je opozorilo revizijsko sodišče ob prvem odločanju. V skladu s pravilnim pojmovanjem določbe 81. člena ZZZDR sta ugotavljali vsa odločilna dejstva. Izpodbijana sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih. Ugotovljena dejstva so ovrednotena kot izhodišče in podlaga za uporabo 81. člena ZZZDR tako, kakor ta določba materialnega prava narekuje. Torej je tudi revizijska graja uporabe materialnega prava neutemeljena.

Po vsem obrazloženem se je izkazalo, da revizija ni utemeljena in da jo je na podlagi določbe 393. člena ZPP treba zavrniti.

Odločitev o stroških revizijskega postopka (člen 166.1 ZPP) temelji na določbah členov 154.1 ZPP (kar zadeva v revizijskem postopku neuspešno tožnico) in 155.1 ZPP (kar zadeva toženca, katerega stroškov odgovora na revizijo ni mogoče šteti za potrebne pravdne stroške, če se upošteva vsebina tega odgovora in same revizije).