Jedro

Zaščita sindikalnega zaupnika je vezana le na njegovo sindikalno dejavnost oziroma sindikalne aktivnosti in je dodatno omejena na njegovo ravnanje v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti. Le v primeru takšnega ravnanja je soglasje sindikata pogoj za začetek disciplinskega postopka zoper sindikalnega zaupnika, saj bi nasprotno tolmačenje zgolj zaradi odklonitve soglasja sindikata sindikalnemu zaupniku omogočalo popolno zaščito, torej tudi zaščito v primerih hujših kršitev delovnih obveznosti, ki nimajo povezave z njegovim statusom in sindikalno dejavnostjo.

Izrek

1. Glede začasne odstranitve iz podjetja se revizija zavrže. 2. V preostalem se revizija zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev odločbe direktorja tožene stranke z dne 17.5.2001 in sklepa komisije za pritožbe z dne 20.7.2001 o njegovi začasni odstranitvi iz podjetja ter zahtevek za razveljavitev disciplinskih sklepov tožene stranke z dne 15.6.2001 in 20.7.2001, s katerima je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Posledično je zavrnilo tudi reintegracijski ter denarne zahtevke. Ugotovilo je, da ugovor tožnika, da bi morala tožena stranka glede na to, da je imel status sindikalnega zaupnika, pred uvedbo disciplinskega postopka zahtevati mnenje sindikata, ni utemeljen ter da so bile vse v disciplinskem postopku očitane hujše kršitve delovnih obveznosti tožniku dokazane.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo izdano na drugi stopnji je tožnik vložil revizijo iz revizijskih razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navajal je, da bi morala tožena stranka pred uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnika kot sindikalnega zaupnika pridobiti soglasje sindikata, stališči sodišč prve in druge stopnje glede imunitete sindikalnega zaupnika pa sta materialnopravno zmotni. Po mnenju tožnika je interpretacija, po kateri je soglasje sindikata potrebno samo v primeru, če je delavec ravnal v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti, nelogična ter v izrecnem nasprotju z jezikovno razlago določbe 4. odstavka 40. člena Kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije. Zoper delavca, ki ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti namreč disciplinskega postopka sploh ni smiselno začeti, poleg tega pa se na začetku disciplinskega postopka sploh ne ve, ali je delavec v resnici prekršil svoje obveznosti. Po mnenju tožnika ob takšni interpretaciji soglasje sindikata v nobenem primeru ne bi bilo pogoj za začetek disciplinskega postopka, saj bo delodajalec vedno trdil, da je ta postopek začel prav zaradi ravnanja delavca v nasprotju z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti, sindikalni zaupniki pa ne bi uživali nobene zaščite pred sprožanjem disciplinskih postopkov zoper njih. Tožnik je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oz. da reviziji ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 26/04) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

V zvezi z odločitvijo o začasni odstranitvi tožnika iz podjetja revizija ni niti dovoljena niti dopuščena.

Po določbi 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 – Uradni list RS, št. 2/2004) je revizija v delovnih in socialnih sporih dovoljena, če je tako določeno v točkah od 1 do 4 tega člena ali pa, če jo dopusti sodišče (5. točka 31. člena ZDSS-1). V obravnavani zadevi sodišče druge stopnje ob izdaji izpodbijane pravnomočne sodbe ni izrecno odločilo o dopustitvi revizije, v delu, ki se nanaša na odločitev glede začasne odstranitve tožnika iz podjetja, pa tudi ne gre za katerega od primerov iz 1 do 4 točke 31. člena ZDSS-1. Ker je bila začasna odstranitev tožnika iz podjetja tudi predmet pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, ki se izpodbija z revizijo, je revizijsko sodišče na podlagi določbe 377. člena ZPP v tem delu revizijo zavrglo.

Revizija v preostalem delu ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnik v uvodu revizije poleg zmotne uporabe materialnega prava kot revizijski razlog uveljavlja tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, katerih pa v nadaljevanju ne konkretizira. Ker zaradi narave revizije kot izrednega pravnega sredstva samo formalno sklicevanje na revizijski razlog bistvenih kršitev določb postopka, ki ni vsebinsko konkretizirano in obrazloženo, ne zadošča, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Revizijskim navedbam, da bi morala tožena stranka glede na tožnikovo imuniteto zaradi statusa sindikalnega zaupnika pred uvedbo disciplinskega postopka pridobiti soglasje sindikata, ni mogoče slediti. Varstvo sindikalnega zaupnika po določbah tedaj veljavnega Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR – Uradni list SFRJ, št. 60/89 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) ter Zakona o delovnih razmerjih (ZDR90 - Uradni list RS, št. 14/90 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) ni absolutno, ampak je zagotovljeno le, če sindikalni zaupnik pri opravljanju svoje sindikalne dejavnosti ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti. Enaka ureditev delovnopravne imunitete sindikalnega zaupnika pa izhaja tudi iz določb Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (SKPgd – Uradni list RS, št. 40/97 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) in Kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije (Uradni list RS, št. 67/95) in je ni mogoče razumeti tako, kot razloguje revizija. Tudi po teh določbah je namreč zaščita sindikalnega zaupnika vezana le na sindikalno dejavnost sindikalnega zaupnika oziroma njegove sindikalne aktivnosti in je dodatno omejena na njegovo ravnanje v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti. Le v primeru takšnega ravnanja je soglasje sindikata pogoj za začetek disciplinskega postopka zoper sindikalnega zaupnika, saj bi nasprotno tolmačenje zgolj zaradi odklonitve soglasja sindikata sindikalnemu zaupniku omogočalo popolno zaščito, torej tudi zaščito v primerih hujših kršitev delovnih obveznosti, ki nimajo povezave z njegovim statusom in njegovo sindikalno dejavnostjo.

Takšno v sodni praksi že uveljavljeno stališče glede razlage 4. odstavka 40. člena Kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije je revizijsko sodišče v svojem sklepu opr. št. VIII Ips 120/2006 z dne 13. 3. 2007 zavzelo tudi že v tem sodnem sporu.

Na podlagi zahteve za uvedbo disciplinskega postopka so disciplinski organi tožene stranke tožnika spoznali za odgovornega, da je dne 19. 2. 2001 sam in dne 20. 2. 2001 skupaj s Č. M. izklopil kompresorsko postajo, da dne 19. 2. 2001 ni dovolil vstopa v tovarno C. S., da je dne 20. 2. 2001 preprečil delo delavcem na liniji za obrez furnirja, da je dne 20. 2. 2001 preprečil vhod v tovarno tovornjaku, ki je prišel po žagan les ter da je dne 23. 2. 2001 preprečil odhod s tovarniškega dvorišča tovornemu vozilu, ki je prevažalo les potreben za potek proizvodnje, ter mu izrekli disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so vsa navedena ravnanja tožniku dokazana, sodišče druge stopnje pa se je s tem strinjalo. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah, na katere je revizijsko sodišče glede na to, da nepopolno ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje ni dovoljen revizijski razlog (3. odstavek 370. člena ZPP), vezano, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev spornih disciplinskih sklepov o izreku ukrepa prenehanja delovnega razmerja.

Očitane kršitve delovnih obveznosti se sicer res nanašajo na ravnanje tožnika v času stavke pri toženi stranki, vendar pa je zaščita pred disciplinsko odgovornostjo zaradi organiziranja stavke oziroma udeležbe v njej po Zakonu o stavki (ZStk – Uradni list SFRJ, št. 23/91 in Uradni list RS, št. 66/93) zagotovljena le v primeru stavke, ki je organizirana in izvedena v skladu z zakonom, torej v primeru zakonite stavke. V sodnem postopku je bilo ugotovljeno (sodba Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 48/2003 z dne 20.6.2003), da je bila stavka nezakonita že zato, ker so stavkajoči delavci preprečevali delo tistim, ki v stavki niso sodelovali. Revizijsko sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča druge stopnje, da je z ugotovljenimi ravnanji tožnik kršil določbo 2. odstavka 5. člena ZStk, ki stavkovnemu odboru in delavcem, ki sodelujejo v stavki, prepoveduje preprečevanje dela drugim delavcem, ki ne stavkajo. Hkrati pa je, kot pravilno ugotavljata tudi sodišči prve in druge stopnje, tožena stranka ravnanje tožnika utemeljeno opredelila kot motenje sodelavcev pri delu, ki izrazito otežuje izpolnjevanje delovnih obveznosti, oziroma onemogočanje delovnega procesa v smislu 12. točke 1. odstavka 24. člena in 6. točke 1. odstavka 25. člena Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti tožene stranke, ugotovila tožnikovo disciplinsko odgovornost ter mu izrekla za navedene kršitve predviden obvezen ukrep prenehanja delovnega razmerja.

Glede na povedano in ob ugotovitvi, da v obravnavanem disciplinskem postopku tudi niso bile kršene določbe disciplinskega postopka, sta izpodbijana sklepa tožene stranke, s katerima je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, po presoji revizijskega sodišča pravilna in zakonita.

Ker materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno in revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.