Jedro

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnici z odločbo priznana pravica do starostne pokojnine za čas od 23. 5. 2011 dalje. Tožena stranka pa je nato od avstrijskega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja pridobila podatek o zavarovanju tožnice v Republiki Avstriji. V obrazcu E 205/AT z dne 27. 2. 2015 navedeni organ potrjuje, da je bila tožnica kot delavka v Avstriji zavarovana 4 mesece in da ima torej 4 mesece pokojninske dobe (junij 2011, junij 2013, oktober 2013 in junij 2014). V tem primeru gre za javno listino, ki jo je izdal pristojni organ in s katero potrjuje, da ima tožnica v spornem obdobju na podlagi delovnega razmerja priznano zavarovalno oziroma pokojninsko dobo. S tem v zvezi je pritožbeno sodišče že zavzelo stališče, da dejstvo vključenosti v pokojninsko zavarovanje v navedenih obdobjih je lahko prepričljivo dokazano le s potrdilom tujega nosilca zavarovanja na obrazcu E 205 AT. Razlogovanje sodišča, da obrazec E 104 AT potrjuje tožbene navedbe, da je avstrijski nosilec zavarovanja plačeval le prispevke za zdravstveno zavarovanje in da z obrazcem E 205 AT potrjeni podatki o pokojninski dobi niso resnični, je zmotno in nepravilno. Koordinacija med državami članicami EU na področju socialne varnosti poteka na podlagi izmenjave podatkov z različno serijo obrazcev. Vsaka serija ima svoj namen in le obrazci serije E 200 služijo izmenjavi informacij za potrebe priznavanja in izplačevanja pokojninskih prejemkov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "Tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 18. 9. 2015 in št. ... z dne 15. 1. 2016, se zavrne."

II. Tožnica sama krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 18. 9. 2015 in št. ... z dne 15. 1. 2016. Nadalje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 827,14 EUR v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku 15-dnevnega paricijskega roka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da sodišče izhaja iz pravilne ugotovitve, da je podlaga za izdajo odločbe o preplačilu podana v 194. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2).1 Je pa sodišče napačno presodilo, da delo tožnice v Avstriji ni podlaga za vračilo 1.258,91 EUR, to pa iz razloga, ker naj bi tožnica dokazala, da je delo v Avstriji opravljala občasno, po dnevih, da je bila vključena le v zavarovanje za primer poškodbe in da po lastni izpovedbi nima pokojninske dobe v Avstriji. Dejstvo je, da je avstrijski zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na obrazcu E 205 z dne 27. 2. 2015 kot avstrijsko dobo potrdil zavarovalno dobo v skupnem trajanju 4 mesece. Navedeno tudi pomeni, da so bili za to obdobje plačani prispevki za obvezno pokojninsko zavarovanje, pa čeprav je bila tožnica v spornem obdobju na podlagi odločbe tožene stranke št. ... z dne 22. 11. 2011, od 23. 5. 2011 dalje že uživalka starostne pokojnine. Pristojni nosilec pokojninskega zavarovanja v tujini je namreč potrdil, da je bila tožnica v spornih mesecih vključena v zavarovanje, kar je po slovenskem pravu ovira za izplačevanje starostne pokojnine. Tožnica je tako lastnost zavarovanke pri tujem nosilcu zavarovanja pridobila po priznanju starostne pokojnine v Sloveniji. V tem primeru gre za ponovno vključitev v zavarovanje v smislu 178. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-1)2 oziroma 116. člena ZPIZ-2. Gre za dejstvo, ki je nastalo po priznanju pravice do starostne pokojnine in ki predstavlja oviro za izplačevanje pokojninske dajatve. Dejstvo vključitve v pokojninsko zavarovanje v Avstriji je prepričljivo dokazano s potrdilom tujega nosilca zavarovanja na obrazcu E 205 AT, ki kot takšen predstavlja javno listino. Razlogovanje sodišča, da obrazec E 104 AT potrjuje, da je bila tožnica zavarovana samo za primer bolezni in da z obrazcem E 205 AT potrjeni podatki o pokojninski dobi niso resnični, je zmotno in nepravilno. Koordinacija med državami članicami EU in EGS na področju socialne varnosti poteka na podlagi izmenjave podatkov preko različnih E obrazcev. Obrazci so razdeljeni v serije glede na zavarovalne primere in služijo izmenjavi informacij med organi držav članic. E - obrazci iz serije 100 služijo obveščanju in potrjevanju podatkov s področja pravic in dajatev za primer bolezni in materinstva, E - obrazci iz serije 200 pa izmenjavi informacij za potrebe priznavanja in izplačevanja pokojnin. Sodišče je odločitev oprlo na izpoved tožnice in obeh prič, to je sosede tožnice in njene sestre, pri tem pa je v celoti prezrlo javno listino, ki izkazuje popolnoma drugačno dejansko stanje in se do nje niti ni dokazno opredelilo. Zavarovanje pri tujem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja se namreč lahko dokazuje le z obrazcem E 205. Tožena stranka je vezana na omenjeno potrdilo, saj ugotavljanje zavarovalne dobe dopolnjene pri tujem nosilcu zavarovanja, po tujem pravu, ni v pristojnosti tožene stranke. Tožena stranka lahko samostojno presoja in odloča le o zavarovalni dobi, dopolnjeni pri njej. Tožena stranka se pri tem sklicuje na zavzeto stališče pritožbenega sodišča v zadevi Psp 472/2016 z dne 19. 1. 2017. Potrjen obrazec E 205 AT z dne 27. 2. 2015 predstavlja javno listino, za katero pa velja pravilo o pristnosti, kar pomeni, da je javno listino izdal tisti, ki je na njej označen kot izdajatelj in pravilo o resničnosti njene vsebine. Pristnosti in resničnosti same vsebine pa tožnica ni z gotovostjo izpodbila. Glede na navedeno tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)3 pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče prve stopnje zmotno presodilo listinske dokaze in posledično zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 15. 1. 2016, s katero je bila zavrnjena pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 18. 9. 2015. Z omenjeno odločbo je bilo odločeno, da je dajatev starostna pokojnina in letni dodatek v obdobju od 1. 6. 2013 do 31. 5. 2014 preveč izplačana. Preplačilo je nastalo v znesku 1.258,91 EUR. Neupravičeno izplačani znesek je tožnica dolžna vrniti toženi stranki. V sporni zadevi je sodišče prve stopnje s sodbo opr. št. XI Ps 236/2016 z dne 10. 4. 2017 že ugodilo tožbenemu zahtevku. Odločitev sodišča prve stopnje je bila potrjena s sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Psp 220/2017 z dne 7. 9. 2017. Zadeva je bila v presoji tudi pred revizijskim sodiščem, ki je s sklepom opr. št. VIII Ips 5/2018 z dne 6. 3. 2018 reviziji ugodilo in izpodbijani odločbi razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi vrhovno sodišče poudarja, da sta se obe sodišči nepravilno sklicevali zgolj na odločbi o ustavitvi izplačevanja prejemka za nazaj, ki sta bili v socialnem sporu celo odpravljeni in da v tem primeru ni bilo temelja za zavrnitveni zahtevek. V izpodbijanih odločbah tožene stranke, kot podlaga za vrnitveni zahtevek nista bili navedeni le odločbi o ustavitvi izplačevanja pokojnine za nazaj, temveč je bilo povsem jasno navedeno tudi, da mora tožnica vrniti preplačilo zaradi zaposlitve v Avstriji. V skladu z veljavno pravno ureditvijo namreč obvezno zavarovanje za primer starosti (v obravnavani zadevi je to zaposlitev v tujini) izključuje upravičenost do prejemkov iz zavarovanja iz tega naslova. Zadeva je bila vrnjena sodišču prve stopnje, da preveri tudi to dejansko in pravno podlago.

6. ZPIZ-2 v 194. členu določa, da mora oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, vrniti prejeti znesek v skladu z določbami Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ).4 Po tretjem odstavku 190. člena OZ obveznost vrnitve neupravičene pridobitve obstaja vselej, če kdo nekaj prejme, glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnici z odločbo št. ... z dne 22. 11. 2011 priznana pravica do starostne pokojnine za čas od 23. 5. 2011 dalje. Tožena stranka pa je nato od avstrijskega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja pridobila podatek o zavarovanju tožnice v Republiki Avstriji (priloga B/2). V obrazcu E 205/AT z dne 27. 2. 2015 navedeni organ potrjuje, da je bila tožnica kot delavka v Avstriji zavarovana 4 mesece in da ima torej 4 mesece pokojninske dobe (junij 2011, junij 2013, oktober 2013 in junij 2014). V tem primeru gre za javno listino, ki jo je izdal pristojni organ in s katero potrjuje, da ima tožnica v spornem obdobju na podlagi delovnega razmerja priznano zavarovalno oziroma pokojninsko dobo. S tem v zvezi je pritožbeno sodišče v istem sporu že zavzelo stališče5 in sicer, da dejstvo vključenosti v pokojninsko zavarovanje v navedenih obdobjih je tudi po oceni pritožbenega sodišča lahko prepričljivo dokazano le s potrdilom tujega nosilca zavarovanja na obrazcu E 205 AT. Razlogovanje sodišča, da obrazec E 104 AT potrjuje tožbene navedbe, da je avstrijski nosilec zavarovanja plačeval le prispevke za zdravstveno zavarovanje in da z obrazcem E 205 AT potrjeni podatki o pokojninski dobi niso resnični, je zmotno in nepravilno. Koordinacija med državami članicami EU na področju socialne varnosti poteka na podlagi izmenjave podatkov z različno serijo obrazcev. Vsaka serija ima svoj namen in le obrazci serije E 200 služijo izmenjavi informacij za potrebe priznavanja in izplačevanja pokojninskih prejemkov.

8. Če so podatki, ki jih je sporočil pristojni tuji nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja nepravilni, bi morala tožnica ustrezne postopke za popravo podatkov sprožiti pri tujem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Nikakor pa zgolj z njeno izpovedbo in pa z zaslišanjem prič ni mogoče ovreči podatkov, kot jih je sporočil pristojni tuji organ v okviru izvajanja javnih pooblastil. 9. V tem primeru gre za novo dejstvo, ki je nastalo že po izdaji pravnomočne odločbe o priznanju pravice do starostne pokojnine. Gre torej za ponovno vključitev v obvezno zavarovanje v smislu 178. člena ZPIZ-1 oziroma 116. člena ZPIZ-2. V takem primeru pa se uživalcu pokojnine, ki pridobi lastnost zavarovanca, pokojnina preneha izplačevati z dnem začetka opravljanja dela oziroma dejavnosti.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 351. člena ZPP v zvezi s 358. členom ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 18. 9. 2015 in št. ... z dne 15. 1. 2016, kot neutemeljen zavrnilo. Ker tožnica z zahtevkom ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP odločilo, da sama trpi svoje stroške postopka.

1 Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami. 5 Glej Psp 472/2016 z dne 19. 1. 2017.