Jedro

Upnik lahko predlaga, da dolžnik predloži seznam svojega premoženja, če verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, pri tem pa mora biti izvršilni postopek v teku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja.

Zoper takšen sklep je upnik vložil pravočasno pritožbo iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava (3. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Iz določbe 31. člena ZIZ namreč ne izhaja, da gre za skrajni ukrep izvršilnega postopka, ampak lahko upnik predlaga predložitev dolžnikovega seznama kadarkoli tekom izvršilnega postopka. Zakon zahteva le verjeten izkaz, da upnik s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, kar kaže na namen omenjenega ukrepa, da se upniku omogoči čim učinkovitejša izterjava terjatve. Takšna uporaba določbe 31. člena ZIZ je tudi v skladu z določbo 11. člena ZPP (načelo ekonomičnosti), da si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Zato je stališče sodišča, da se lahko predlaga predložitev seznama premoženja šele, ko so izčrpana vsa druga sredstva, nesprejemljivo in neekonomično (tako tudi v sklepu Višjega sodišča v Celju, opr. št. Cp 999/2005).

Pritožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je bila v obravnavani zadevi dovoljena izvršba z rubežem sredstev pri organizaciji za plačilni promet. Le ta pa je bila s sklepom z dne 15.3.2010 ustavljena, saj na dolžnikovem računu 3 mesece ni bilo priliva. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da nobeno drugo sredstvo izvršbe ni v teku, zato je šteti izvršbo za ustavljeno. Tudi v izvršilnem predlogu ni predlagano drugo sredstvo izvršbo kot rubež sredstev pri organizaciji za plačilni promet. Upnik je kot novo izvršilno sredstvo sicer predlagal predložitev seznama dolžnikovega premoženja, vendar v skladu s 30. členom ZIZ, seznam dolžnikovega premoženja ni sredstvo izvršbe. Določba 30. člena ZIZ namreč taksativno našteva sredstva izvršbe in seznam dolžnikovega premoženja ni med njimi. Prvi odstavek 31. člena ZIZ pa določa, kot ga povzema tudi pritožnik, da je dolžnik dolžan kadarkoli med izvršilnim postopkom predložiti seznam svojega premoženja. Zakon torej določa, da mora biti izvršilni postopek v teku, kar pa v obravnavani zadevi ni podano, saj je bila izvršba na edino predlagano in dovoljeno sredstvo izvršbe pravnomočno ustavljena. Ker tako ni izpolnjen zakonski pogoj za predložitev seznama dolžnikovega premoženja (izvršilni postopek ni v teku), je odločitev sodišča prve stopnje, da se upnikov predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja zavrne, pravilna.

Upnik bo tako moral na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi najprej predlagati novo izvršilno sredstvo in šele potem predložitev seznama dolžnikovega premoženja. Sicer pa ima pritožnik prav, da je namen instituta predložitve dolžnikovega premoženja omogočiti upniku, da pride do poplačila, ki ga sicer zaradi nedostopnosti podatkov o dolžnikovem premoženju ne bi mogel doseči. To pa ne pomeni, da je predložitev seznama dolžnikovega premoženja skrajna možnost, ki se je lahko posluži upnik in da mora pred tem izčrpati vse možnosti, ki mu jih za konkretnega dolžnika daje zakon. V skladu z 31. členom ZIZ mora le verjetno izkazati, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, pri tem pa mora biti izvršilni postopek v teku.

Glede na navedeno je moralo pritožbeno sodišče upnikovo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem ni zasledilo procesnih kršitev, na katere mora ob pritožbenem preizkusu paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena v zvezi z II. odstavkom 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).