Jedro

Pravni položaj predlagatelja, ki je hkrati družbenik nasprotne udeleženke in njen poslovodja, ki družbo zastopa samostojno, se zaradi dihotomije oziroma nasprotujoče dvojnosti vlog, ki sta združeni v eni fizični osebi, z ugoditvijo predlogu predlagatelja ne bi v ničemer spremenil. Čeprav je predlagatelj v tem postopku družbenik nasprotne udeleženke, je hkrati tudi njen poslovodja, zato mu ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev obravnavanega predloga za predložitev informacij in listin o poslih družbe. Zaradi neločljivosti ene fizične osebe, v kateri sta združena dva nasprotujoča si pravna položaja, ni izkazan pravni interes predlagatelja, ki je hkrati družbenik in poslovodja družbe za vložitev predloga po 513. členu ZGD-1. V primeru, da bi bilo zahtevi predlagatelja zoper nasprotno udeleženko ugodeno, bi moral predlagatelj kot poslovodja družbe naloženo obveznost izvršiti, sicer bi družbo zadele sankcije, ki jih določajo izvršilni predpisi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlagateljev predlog z dne 2. 3. 2021 zavrže. II. Predlagatelj sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je s predlogom z dne 2. 3. 2021 zahteval, naj sodišče naloži nasprotnemu udeležencu, da predlagatelju posreduje informacije o poslovanju družbe in dovoli vpogled in kopiranje listin družbe, in sicer internih aktov družbe, listin s področja delovnih razmerij, računovodske dokumentacije in pogodb. Navedel je, da ima 50 % delež nasprotnega udeleženca in da je direktor družbe. V družbi pa ne more izvajati poslovodnih funkcij in nima dostopa do poslovne dokumentacije, ker mu slednje onemogoča A. A., ki je imetnica preostalega deleža in direktorica družbe. Nasprotna udeleženka ima dva družbenika s 50 % poslovnim deležem. Predlagatelj je na nasprotno udeleženko vložil zahtevo na podlagi 512. člena ZGD-1 za posredovanje določenih informacij in možnosti vpogleda v listine, odgovora pa ni prejel. 2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz podatkov sodnega registra izhaja, da predlagatelj nasprotno udeleženko zastopa samostojno. Sklenilo je, da upoštevajoč, da je predlagatelj družbenik nasprotne udeleženke in obenem tudi poslovodja družbe, ni upravičen na podlagi 512. člena ZGD-1 zahtevati od družbe informacij in vpogleda v listine družbe. Ugoditev taki zahtevi bi nasprotovala namenu in smislu instituta dovolitve vpogleda, saj je vpogled družbenika namenjen ravno temu, ker dostopa do zadev družbe nima. Če pa je družbenik obenem direktor družbe, potreba po dovolitvi vpogleda družbeniku po naravi stvari odpade. Ravno poslovodja je tisti, ki družbenika obvešča o zadevah družbe in mu dovoli vpogled podatke in je v tej funkciji upravičen do vseh informacij in listin družbe. Družbenik, ki je hkrati tudi poslovodja družbe, ne more na podlagi sodne odločbe o pridobitvi informacij doseči večje pravne koristi, ki jo že ima kot poslovodja. Tega v obravnavanem primeru ne spremeni dejstvo, da sta funkciji poslovodja in družbenika v d. o. o. ločeni, saj gre v primeru, da nekdo opravlja obenem funkcijo družbenika in tudi poslovodje, za isto osebo. Kako je dostop do zadev družbe za posameznega poslovodja dejansko urejen v družbi, ki ima več poslovodij, pa je stvar operativnega vodenja družbe.

3. Zoper sklep je pritožbo vložil predlagatelj. Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, nasprotnemu udeležencu pa naloži v plačilo stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Predlagatelj je v pritožbi navedel, da določilo 512. člena ZGD-1 ne loči med družbenikom, ki je poslovodja družbe in družbenikom, ki ni poslovodja družbe. Bistvo navedenega določila je v tem, da družbeniku zagotavlja pravico do vpogleda in informacij. Predlagatelj, ki je hkrati družbenik in poslovodja, ima to pravico na eni strani zagotovljeno s statusom družbenika, na drugi strani pa ima pravico zagotovljeno tudi s statusom poslovodje (515. člen ZGD-1). Ti dve pravici pa si ne nasprotujeta. ZGD-1 v 513. členu družbeniku zagotavlja izvršitev pravic iz 512. člena ZGD-1 in ne pogojuje navedenega s tem, da družbenik ne sme imeti statusa poslovodje. Sodišče prve stopnje je z zmotno razlago določil ZGD-1 omejilo pravico predlagatelja, ki jo ima kot družbenik, s tem, da te pravice nima kot poslovodja. Argumentacija sodišča je popolnoma nelogična. Pravice so namreč lahko omejene predvsem s pravicami drugih, vsekakor pa ne morejo biti obremenjene s pomanjkanjem svojih drugih pravic. Družbenikovih pravic ni mogoče omejiti že samo zato, ker je poslovodja, temveč je treba primer vsebinsko obravnavati in zahtevo zavrniti le, če so za to podani razumni razlogi. Na primer, če bi predlagatelj listine lahko pridobil sam ali pa z njimi že razpolaga. Sodišče je povsem nerazumno preprečilo eno izmed temeljnih pravic, ki jih ima predlagatelj kot družbenik in predlagatelja postavilo v slabši položaj, kot bi ga imel, če ne bi bil poslovodja. Takšna razlaga zakona nasprotuje načelu pravne države in enakega varstva pravic, kot to določa Ustava RS.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pravica družbenika do informacij in vpogleda, ki jo ureja 512. člen ZGD-1, je samostojna družbenikova individualna članska pravica, ki mu pripada na podlagi imetništva poslovnega deleža v določeni družbi. Ta pravica služi učinkovitemu izvrševanju družbenikovih preostalih članskih in tudi drugih premoženjskih pravic v družbi, kar brez ustreznih informacij največkrat sploh ni mogoče. Družbenik mora zahtevo nasloviti na poslovodjo družbe, da mu ta posreduje informacije in omogoči vpogled ter fotokopiranje listin nasprotnega udeleženca. Če poslovodja nasprotnega udeleženca zahtevo predlagatelja zavrne, o družbenikovi zahtevi dokončno odločijo še družbeniki s sklepom.

7. Pri položaju predlagatelja v obravnavanem primeru gre za položaj, ko sta v eni fizični osebi združeni funkcija poslovodenja in funkcija družbenika. Predlagatelj je družbenik družbe in imetnik 50 % deleža, hkrati je predlagatelj tudi poslovodja družbe, ki družbo samostojno zastopa v pravnem prometu. Predlagatelja kot družbenika je nemogoče ločiti od predlagatelja kot poslovodje. Povsem nesmiselno bi bilo, da bi lahko predlagatelj sam od sebe zahteval obvestilo o zadevah družbe ter vpogled v listine družbe oziroma, da bi bilo predlagatelju kot poslovodji naloženo, naj sam sebi zagotovi informacije o poslih družbe, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.

8. Pravni položaj predlagatelja, ki je hkrati družbenik nasprotne udeleženke in njen poslovodja, ki družbo zastopa samostojno, se zaradi dihotomije oziroma nasprotujoče dvojnosti vlog, ki sta združeni v eni fizični osebi, z ugoditvijo predlogu predlagatelja ne bi v ničemer spremenil. Čeprav je predlagatelj v tem postopku družbenik nasprotne udeleženke, je hkrati tudi njen poslovodja, zato mu ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev obravnavanega predloga za predložitev informacij in listin o poslih družbe. Zaradi neločljivosti ene fizične osebe, v kateri sta združena dva nasprotujoča si pravna položaja, ni izkazan pravni interes predlagatelja, ki je hkrati družbenik in poslovodja družbe, za vložitev predloga po 513. členu ZGD-1. V primeru, da bi bilo zahtevi predlagatelja zoper nasprotno udeleženko ugodeno, bi moral predlagatelj kot poslovodja družbe naloženo obveznost izvršiti, sicer bi družbo zadele sankcije, ki jih določajo izvršilni predpisi.

9. Utemeljena je pritožba v delu, kjer je navedeno, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi pomanjkanja pravnega interesa predlagatelja obravnavani predlog zavreči in ne zavrniti. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se predlog predlagatelja zavrže (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 274. člena ZPP).

10. Ker je predlagatelj s pritožbo uspel le navidezno, sam nosi svoje stroške postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).