Jedro

Predhodna odredba (ki v predmetni zadevi niti še ni pravnomočna) pomeni zgolj pogojno pridobitev ločitvene pravice. Tožeči stranki je s priznanjem terjatve v stečajnem postopku prenehal pravni interes za vodenje te pravde, saj izvršilni naslov za svojo terjatev že ima. Prav predmetna situacija dodatno kaže na to, da s predhodno odredbo upnik ne pridobi nepogojne ločitvene pravice, saj ni mogoče nadaljevati te pravde zgolj zato, da se ohrani ločitvena pravica. Pravdni postopek se izčrpa v odločitvi o terjatvi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru pozvalo stečajno upraviteljico, da prevzame stečajni postopek na strani tožene stranke in odločilo, da se postopek v tej pravdni zadevi nadaljuje. V točki II pa je razveljavilo sklep o izvršbi VL 1 z dne 30.3.2012 v prvem odstavku in tožbo zavrglo, saj je bila predmetna terjatev v stečajnem postopku priznana v celoti.

2. Zoper sklep se tožeča stranka pritožuje z obsežno pritožbo. Navaja, da sodišče ni upoštevalo, da je upnik pravočasno prijavil tudi ločitveno pravico, zato bi moralo sodišče postopati po prvi točki drugega odstavka 280. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Postopek zavarovanja je bil prekinjen z začetkom stečajnega postopka. V postopku pred Okrožnim sodišče v Kopru je bila namreč izdana predhodna odredba in na njeni podlagi je upnik že pred začetkom stečaja pridobil ločitveno pravico in sicer z rubežem toženčevih denarnih sredstev na računih, z rubežem v pritožbi naštetih premičnin in ločitveno pravico na nepremičnini s predznambo hipoteke. Ker sodišče ni ustavilo tudi postopka zavarovanja, temveč zgolj pravdni postopek, gre pri upniku za pravni položaj iz druge točke drugega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Novela ZFPPIPP-F na ta postopek ne vpliva, saj je začela veljati kasneje. V nadaljevanju pritožba kritizira odločbo VSL I Cpg 285/2012, po kateri s predhodno odredbo ni mogoče pridobiti ločitvene pravice in meni, da ta odločba ne odraža enotne sodne prakse. Takšno stališče namreč dejansko razveljavi zakon, saj se ta sklicuje, na ločitvene pravice, pridobljene v postopku zavarovanja. ZFPPIPP ne bi izrecno urejal posledic stečaja na ločitvene pravice, pridobljenih v postopkih zavarovanja, če ne bi v te postopke štel tudi zavarovanja s predhodno odredbo. Drugačno stališče pomeni poseg sodne veje oblasti v zakonodajno vejo oblasti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik se pritožuje zoper celoten sklep, čeprav v nadaljevanju ne pove ničesar o tem, zakaj naj bi bil nezakonit sklep o nadaljevanju postopka. V tem delu je zato pritožbeno sodišče opravilo le uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Glede pritožbenih navedb o obstoju ločitvene pravice pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ne le pravna teorija, tudi večinska sodna praksa (1) stoji na stališču, da pomeni predhodna odredba (ki v predmetni zadevi niti še ni pravnomočna) zgolj pogojno pridobitev ločitvene pravice. Tako stališče pa je bilo tudi potrjeno z ZFPPIPP-F, saj dopolnitev določbe 132. člena ZFPPIPP dejansko ne pomeni spremembe ureditve, temveč je zakon le odpravil vsako morebitno pravno dilemo glede učinka začetka stečaja na postopek zavarovanja s predhodno odredbo. V nobenem primeru pa ne gre pri razlagi zakonskih določb za poseg sodne veje oblasti v zakonodajno. Prav razlaga zakonskih določb in njihova uporaba v konkretnem primeru je namreč naloga sodne veje oblasti. Razlika med postopkom izvršbe in postopkom zavarovanja s predhodno odredbo je med ostalim v tem, da gre pri predhodnih odredbah za opravo začetnih faz izvršbe, preden so izpolnjeni pogoji za izvršbo. Zato se postopek zavarovanja s pravnomočnostjo predhodne odredbe izčrpa in se ne zaključi s poplačilom terjatve (kot izvršilni postopek). Opravijo se le tista izvršilna dejanja, ki zavarujejo upnikov položaj, zavarovanje pa velja največ do trenutka, ko se izpolnijo pogoji za izvršbo (oziroma še 15 dni) oziroma do trenutka, ko se izkaže, da se pogoji za izvršbo ne bodo izpolnili. Prisilno poplačilo terjatve, zavarovane s predhodno odredbo, se namreč ne izvede na podlagi predhodne odredbe, temveč na podlagi sklepa o izvršbi. Če ta ni izdan, prehodna odredba preneha (264. člen ZIZ). S trenutkom začetka stečaja je postalo jasno, da se ne bo izpolnil odložni pogoj, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, hkrati pa je postalo tudi jasno, da se je izpolnil razvezni pogoj, saj upnik niti ne bo mogel predlagati izvršbe. Za pravice upnikov v okviru stečajnega postopka je namreč odločilen trenutek začetka stečaja. V predmetni zadevi v trenutku začetka stečaja terjatev, v zvezi s katero je bila izdana predhodna odredba, ni bila pravnomočno ugotovljena in pogoji za izvršbo in s tem za spremembo pogojne zastavne pravice v nepogojno niso bili izpolnjeni. Ureditev, po kateri bi upnik prednost pred ostalimi upniki (kar bi pridobitev nepogojne zastavne pravice namesto pogojne bila) pridobil v času, ko bi bil stečaj že začet, bi bila v nasprotju s temeljnimi načeli stečajnega postopka. Namen predhodnih odredb je res zavarovanje terjatev upnika za primer, da bi bila kasneje terjatev onemogočena, vendar je to zavarovanje vedno le pogojno, treba pa je upoštevati tudi posebno ureditev stečaja in temeljna načela, ki veljajo v stečajnem postopku, predvsem načelo enakega obravnavanja upnikov.

5. Tožeči stranki je s priznanjem terjatve v stečajnem postopku prenehal pravni interes za vodenje te pravde, saj izvršilni naslov za svojo terjatev že ima. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe (kar je edino predmet odločanja v pritožbenem postopku) je zato pravilna. Prav predmetna situacija dodatno kaže na to, da s predhodno odredbo upnik ne pridobi nepogojne ločitvene pravice, saj ni mogoče nadaljevati te pravde zgolj zato, da se ohrani ločitvena pravica. Pravdni postopek se izčrpa v odločitvi o terjatvi.

6. Na podlagi povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (353. člen ZPP).

op. št. 1: VSK Cpg 71/2013, VSK II Ip 388/2013, VSL I Cpg 938/2013, VSL II Ip 1387/2012,..