Jedro

Glede na ugotovitev, da tožeča stranka nima nobenih dohodkov in premoženja, kljub temu, da zaradi prestajanja zaporne kazni do denarne socialne pomoči ni upravičena, izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila celotne sodne takse.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 13. 10. 2014 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 10. 11. 2014 se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožnika v celoti oprosti plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 22. 9. 2014.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 13. 10. 2014 predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse z dne 19. 9. 2014 zavrglo.

2. Z izpodbijanim sklepom z dne 10. 11. 2014 je sodišče prve stopnje predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse delno ugodilo ter tožečo stranko oprostilo plačila sodne takse za postopek o pritožbi v višini 13,00 EUR, v preostanku pa je predlog za oprostitev zavrnilo ter tako tožeči stranki naložilo, da je dolžna plačati še preostali del sodne takse za postopek o pritožbi v višini 20,00 EUR.

3. Zoper sklepa je vložila laični pritožbi tožeča stranka. Meni, da je glede na izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju in ob upoštevanju ustavne odločbe št. U-I-85/14 z dne 10. 7. 2014 njen predlog za oprostitev plačila sodne takse v celoti utemeljen Navaja, da je brez vsakršnih dohodkov, prejemkov in premoženja.

4. Pritožba zoper sklep z dne 10. 11. 2014 je utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 3. 10. 2014 ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sklep z dne 13. 10. 2014

6. Sklep sodišča prve stopnje, s katerim je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse v celoti ter tožečo stranko delno oprostilo plačila sodne takse za znesek 1.127,00 EUR, medtem ko ji je znesek 100,00 EUR naložilo v plačilo s plačilnim nalogom z dne 9. 6. 2014, je postal pravnomočen, tožeča stranka pa v ponovljenem predlogu z dne 19. 9. 2014 ne navaja ničesar, kar bi presegalo objektivne meje pravnomočnosti. Zato je ponoven predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot nedovoljen.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi zoper sklep z dne 10. 11. 2014

8. Prvostopenjsko sodišče se je pri svoji odločitvi oprlo na odločbo Ustavnega sodišča U-I-85/14, s katero je Ustavno sodišče odločilo, da je prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1 v neskladju z Ustavo, v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Do odprave ugotovljenega neskladja se prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 uporablja tako, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.

9. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 19 dne 20. 3. 2015 odločilo, da je prvi odstavek 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo, da mora državni organ ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu RS ter da do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse v postopkih, za katere se uporablja Zakon o pravdnem postopku procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Razveljavitvena odločba na podlagi 125. člena Ustave in smiselne uporabe določb Zakona o ustavnem sodišču učinkuje v vseh razmerjih, nastalih pred dnem, ko je razveljavitvena odločba začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.

10. Sodišče prve stopnje tožečo stranko v celoti ni oprostilo plačila sodne takse, ker tožeča stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči, do nje pa ne bi bila upravičena, tudi če bi vlogo podala, ker Zakon o socialnovarstvenih prejemkih v 10. točki prvega odstavka 28. člena kot razlog neupravičenosti do denarne socialne pomoči (krivdni razlog) določa prestajanje zaporne kazni. Skladno z navedenim zato sodišče prve stopnje tožeče stranke ni moglo v celoti oprostiti plačila sodne takse za postopek o pritožbi.

11. Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka nima nobenih dohodkov in premoženja, zato po mnenju pritožbenega sodišča izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila celotne sodne takse.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožečo stranko v celoti oprostilo plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sklep z dne 22. 9. 2014 (3. točka 365. člena ZPP).