Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba VIII Ips 314/2009

ECLI:SI:VSRS:2011:VIII.IPS.314.2009 Delovno-socialni oddelek

samozaposleni invalid III. kategorije pravice iz invalidskega zavarovanja
Vrhovno sodišče
4. april 2011
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče ni priznalo tožniku pravice do premestitve na drugo delovno mesto, temveč izrecno le pravico do dela s krajšim delovnim časom z določenimi dodatnimi omejitvami (tudi krajši delovni čas je nenazadnje le določena omejitev za opravljanje tudi istega dela oziroma dela na istem delovnem mestu). Tako pravico pa samozaposleni zavarovanec po tretjem odstavku 66. člena ZPIZ-1 ima.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnik sam krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za odpravo odločb tožene stranke ter priznanje pravic invalida III. kategorije in pravice do delne invalidske pokojnine. Ugotovilo je, da je po mnenju invalidske komisije pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti, ker ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, je pa s polovico polnega delovnega časa zmožen za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Tožnik je bil prijavljen v zavarovanje na podlagi 15. člena ZPIZ-1 kot samozaposlen, zato na podlagi tretjega odstavka 66. člena ZPIZ-1 ne more pridobiti pravic iz invalidskega zavarovanja.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožnika in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo. Odpravilo je izpodbijani odločbi tožene stranke, tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom od 13. 11. 2006 dalje in mu od tega dne dalje priznalo pravico do delne invalidske pokojnine. Odločitev o odmeri in izplačevanju delne invalidske pokojnine je naložilo toženi stranki. Že invalidski komisiji toženca sta ugotovili, da je pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti in ni zmožen za delo v polnem delovnem času in le za delo z razbremenitvami. Kljub temu, da mu na podlagi tretjega odstavka 66. člena ZPIZ-1 ni mogoče priznati pravice do premestitve na drugo delovno mesto po 91. členu ZPIZ-1, pa lahko uveljavi pravico do dela s krajšim delovnim časom po 93. členu ZPIZ-1. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Glede na ugotovljeno dejansko stanje tožniku na podlagi tretjega odstavka 66. člena ZPIZ-1 ni možno priznati pravic iz invalidskega zavarovanja. Ta določba ne omogoča opravljanja dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem delovnem mestu, saj omogoča le uveljavljanje pravice do dela s krajšim delovnim časom. Tega pa tožnik brez omejitev ne more opravljati. Posledično je sodišče zmotno uporabilo tudi 93. člen ZPIZ-1. „Podrejeno in iz previdnosti“ tožena stranka uveljavlja zmotno uporabo določbe drugega odstavka 156. člena ZPIZ-1 glede datuma priznanja pravice do delne invalidske pokojnine.

4. Tožnik je na revizijo odgovoril in predlaga, da jo revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrne.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Revizija je neutemeljena že zato, ker izhaja iz zmotne predpostavke. Sodišče namreč tožniku ni priznalo pravice do premestitve na drugo delovno mesto, temveč izrecno le pravico do dela s krajšim delovnim časom z določenimi dodatnimi omejitvami (tudi krajši delovni čas je nenazadnje le določena omejitev za opravljanje tudi istega dela oziroma dela na istem delovnem mestu). Tako pravico pa samozaposleni zavarovanec po tretjem odstavku 66. člena ZPIZ-1 ima.

8. Poleg tega pa je treba upoštevati tudi, da sta tako tožena stranka kot sodišče prve stopnje zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja zavrnila le s sklicevanjem na tretji odstavek 66. člena ZPIZ-1. Za to določbo pa je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-40/09-15 z dne 4. 3. 2010 ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo. Ustavno sodišče ugotavlja, da je delavec invalid III. kategorije, ki ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, lahko pa še dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, upravičen do pravice do premestitve (91. člen ZPIZ-1) ter pravice do nadomestila za invalidnost (92. in 94. člen ZPIZ-1). Če mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, pa mu ob izpolnjevanju starostnega pogoja pripada tudi invalidska pokojnina (3. alineja 67. člena ZPIZ-1). Če pa je pri samozaposlenem oziroma kmetu ugotovljeno, da ni več sposoben opravljati svojega dela kot kmet oziroma dela, ki ga je opravljal kot samozaposleni, lahko pa opravlja drugo ustrezno delo v svojem poklicu s polnim delovnim časom, ZPIZ-1 kmetu oziroma samozaposlenemu ne daje nobenih pravic iz invalidskega zavarovanja. Po mnenju Ustavnega sodišča je torej očitno, da je obseg pravic (raven varstva) primerjanih zavarovancev bistveno različen. Razlog za tako razlikovanje po oceni ustavnega sodišča ni izkazan. Dejstvo, da gre za različno naravo dejavnosti in da morajo biti zato pravice prilagojene naravi dejavnosti, ni razumen razlog za ugotovljeno neenako obravnavanje. Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da je tretji odstavek 66. člena ZPIZ-1 v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Ker odločitev toženca in sodišča prve stopnje temelji na določbi, za katere je ustavno sodišče ugotovilo, da je neustavna, je tudi iz tega razloga izpodbijana sodba pravilna.

9. V zvezi z navedbami v reviziji o zmotni uporabi 156. člena ZPIZ-1 pa revizijsko sodišče opozarja na že sprejeta stališča in sodno prakso, na primer: VIII Ips 181/2008 z dne 20. 4. 2010, VIII Ips 523/2008 z dne 7. 6. 2010, VIII Ips 536/2008 z dne 7. 6. 2010, idr.

10. Ker glede na navedeno revizijski razlog ni podan, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

11. Ker tožeča stranka z odgovorom na revizijo ni bistveno prispevala k razjasnitvi zadeve, glede na določbo prvega odstavka 155. člena ZPP ni upravičena do povračila stroškov, ki so ji nastali z vložitvijo odgovora na revizijo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia